dovoljenost revizije – pooblastilo zakonitega zastopnika pravne osebe – predsednik uprave - zavrženje revizije
V tej zadevi sta pooblastilo za vložitev revizije v imenu toženke podpisala izvršni direktor in član uprave. Ker pooblastila za vložitev revizije ni podpisal tudi predsednik toženkine uprave, pooblastila za vložitev revizije ni podpisal toženkin zakoniti zastopnik. Odvetnica, ki je vložila revizijo, tako ni imela pooblastila toženke za njeno vložitev.
Dokazi, pridobljeni v postopku trošarinske kontrole (na podlagi ZCS-1) s pregledom poslovnega prostora (industrijske hale) brez odredbe sodišča in prisotnosti prič, niso bili pridobljeni s kršitvijo človekov pravic in temeljnih svoboščin.
povrnitev premoženjske škode - nesreča pri delu - varstvo pri delu - deljena odgovornost - ravnanje oškodovanca - načelo proste presoje dokazov
Tožnik je ravnal neskrbno, malomarno in v nasprotju s pravili varnega dela; bil je usposobljen za varno delo in tudi eden izmed vodilnih delavcev. Zato je njegov prispevek k nastanku škode ocenjen v razmeroma visokem deležu 35%. Delodajalec pa je odgovoren za organizacijo varnega dela, je strokovnjak in ne sme tolerirati kršitev. Čeprav je v njegovem interesu, da delavci uresničujejo normative in naredijo čim več, ne sme dopuščati nepravilnega dela oziroma nepravilnega ravnanja v primeru okvar.
ZPP člen 339, 339/2-8, 339/2-14, 380, 380/2. ZZZDR člen 56. ZGD člen 101. ZGD-1 člen 100. ZIZ člen 186, 186/1.
nedopustnost izvršbe - skupno premoženje zakoncev - solidarnost dolžnikov - solidaren dolg - izvršilni naslov - izvršilni dolžnik - dovolitev izvršbe
Določba 56. člena ZZZDR oziroma 101. člena ZGD, v kateri je določena solidarna odgovornost zakoncev oziroma subsidiarna solidarna odgovornost družbenikov družbe z neomejeno odgovornostjo, je (le) materialnopravne narave in ne pomeni, da upnica pred prisilno uveljavitvijo terjatve ni dolžna najprej pridobiti izvršilnega naslova zoper vsakega od zakoncev oziroma družbenikov (bodisi da pridobi ustrezno sodbo bodisi da zoper oba vloži izvršbo na podlagi verodostojne listine). Temeljna predpostavka za dovoljenost izvršbe je namreč dejstvo, da je nepremičnina dolžnikova last (prvi odstavek 186. člena ZIZ). Četudi upnica razpolaga z izvršilnim naslovom, mora najprej zoper tožnico predlagati izvršbo in doseči dovolitev izvršbe. V nasprotnem primeru bi bila tožnica, ki je bila po neuspešnem ugovoru tretjega napotena na pravdo in tako očitno v izvršbi ni imela položaja stranke, prikrajšana za sodno varstvo, prodaja njenega premoženja v izvršbi (četudi gre za skupno premoženje z dolžnikom) pa bi pomenila nedopusten poseg v tuje premoženje. Dokler torej ni dovoljena oziroma razširjena izvršba tudi zoper tožnico, za uveljavitev sicer solidarne terjatve na njeno premoženje ni dopustno poseči.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZEKom člen 144, 144/2.
dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – pomembno pravno vprašanje – telekomunikacije – odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča – obveznost enakega obravnavanja – funkcionalnost IP/MPLS omrežja – drugačno pravno in dejansko stanje – zelo hude posledice – sklicevanje na druge postopke
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Po presoji Vrhovnega sodišča zatrjevani odstop od sodne prakse ni podan, saj gre v obravnavani zadevi za drugačno dejansko in pravno situacijo kot v sodbah sodišča prve stopnje U 2638/2008 in U 2121/2008 ter sodbi Vrhovnega sodišča I Up 348/2010. V obravnavani zadevi namreč ne gre za vprašanje, ali je revidentu bila naložena obveznost zagotavljanja storitve dostopa z bitnim tokom na nivoju IP/MPLS omrežja, ampak ali je revident pri dostopu z bitnim tokom drugim operaterjem omogočil takšno funkcionalnost operaterskega (veleprodajnega) dostopa do svojega omrežja, ki je potreben za dostop z bitnim tokom, da pri tem ni kršil obveznosti enakega obravnavanja. Torej takšno, kot jo zagotavlja sam sebi.
Revident s svojimi navedbami obstoja zelo hudih posledic ni izkazal, saj zgolj sklicevanje na pravdni postopek pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani zaradi odškodninske tožbe (vložene v letu 2007, torej pred izdajo odločbe Agencije z dne 3. 8. 2009) proti revidentu kot tožencu, samo po sebi še ne pomeni zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
javni razpis – izredna pravna sredstva pri postopkih dodeljevanja sredstev iz državnega proračuna – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – ni konkretizirano
Trditveno in dokazno breme je na revidentu.
Vprašanje, ki ga izpostavlja revidentka, ni opredeljeno natančno in konkretno, temveč le na splošni ravni, prav tako tudi ni navedeno pravno pravilo, ki naj bi bilo v zvezi s tem prekršeno. Dopustnost uporabe izrednih pravnih sredstev po Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP) pri postopkih dodeljevanja sredstev subvencij, posojil in drugih oblik sofinanciranja iz državnega proračuna je odvisna od okoliščin vsakega primera posebej.
predlog za dopustitev revizije – zavrnitev predloga za dopustitev revizije – izročilna pogodba – pogodba o dosmrtnem preživljanju
Glede materialnopravnih vprašanj pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani: o pravni naravi pogodbe o izročitvi in razdelitvi in preužitkarske pogodbe praksa Vrhovnega sodišča obstoji in ni neenotna, odločitev sodišča druge stopnje pa od nje ne odstopa. Zato in ker procesne kršitve niso verjetno izkazane je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
ZUS-1 člen 2, 2/1. ZZDej člen 76, 80. Pravilnik o upravnem nadzoru v zdravstvu člen 10, 12.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – odločitev o obveznosti, pravici ali pravni koristi - poročilo komisije o ugotovitvah glede zakonitosti delovanja izvajalca
Prav pomanjkanje odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi, odvzema aktu tožene stranke značaj upravnega akta, zoper katerega bi bil po določbi prvega odstavka 2. člena ZUS-1 možen upravni spor. Zato zoper poročilo komisije ministrstva, ki je opravila upravni nadzor pri tožeči stranki, tudi po presoji Vrhovnega sodišča ni možno začeti upravnega spora.
ZVCP člen 134. ZPP člen 311, 311/1, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
dopuščena revizija – zavarovanje avtomobilske odgovornosti - zavarovanje AO-plus – splošni zavarovalni pogoji - uporaba zavarovalnih pogojev AO-plus – pojem uporabe vozila – poškodba v zvezi z uporabo vozila
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali sta sodišči nižjih stopenj pravilno uporabili določbe pogojev zavarovanja AO-plus 06.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tektnik razlogov – dvom v nepristranskost sodišča – uslužbenka pristojnega sodišča kot stranka v postopku – izvršilni postopek – manjše sodišče
V konkretnem primeru, ko je v postopku kot stranka udeležena delavka sodišča, ki je stvarno pristojno za postopanje in nadaljnje odločanje v tej izvršilni zadevi, je ta razlog, še posebej, ker gre za majhno sodišče z majhnim številom sodnikov in sodnega osebja, podan.
dovoljenost revizije – pravica oziroma obveznost stranke izražena v vrednosti – odvzem psov – ukrep veterinarskega inšpektorja – vrednost odvzetih psov na trgu
Po presoji Vrhovnega sodišča v obravnavani zadevi ne gre za spor, v katerem je pravica oziroma obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, saj gre za spor o zakonitosti izrečenih ukrepov (odvzem psov in prepoved opravljanja dejavnosti), kar pa ni pravica, izražena v denarni vrednosti.
neupravičena uporaba tuje stvari – delitev solastnega premoženja razvezanih zakoncev – stanovanje - privolitev v prikrajšanje – pravica do uporabine
Revizija se dopusti glede vprašanja:
„Ali je pravilna odločitev, da je tožnik kljub temu, da je sprožil postopek za delitev solastnega premoženja, privolil v prikrajšanje, ker ni zahteval souporabe solastne stvari?“
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZBPP člen 39, 40, 40/1, 40/5.
dovoljenost revizije – brezplačna pravna pomoč – pomembno pravno vprašanje – razlaga določb 40. člena ZBPP – jasno zakonsko besedilo – predložitev napotnice po opravljeni storitvi – rok za vrnitev napotnice – pravnomočnost in izvršljivost odločbe – kdaj je storitev opravljena
Po presoji Vrhovnega sodišča revidentovo vprašanje ni pomembno pravno vprašanje po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj iz določb prvega in petega odstavka 40. člena ZBPP jasno izhaja, da je rok vrnitve napotnice vezan na opravo storitve, za katero je bila brezplačna pravna pomoč dodeljena.
ZDen člen 16, 68, 88. ZZad člen 74. ZLPP člen 11. ZPP člen 367a, 367a/1, 367b, 367c.
dopuščena revizija – ničnost po 88. členu ZDen – začasna odredba po ZLPP – zavarovanje terjatve – začasna odredba – denacionalizacija – ničnostna tožba – vrnitev v naravi
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilno stališče sodišča druge stopnje, da tožniki niso bili dolžni zavarovati svoje terjatve na izročitev nepremičnine v smislu določb 10. in 11. člena ZLPP ter 74. in 81. člena ZZad.
ZUS-1 člen 18, 32, 36, 70, 75, 75/2, 82, 82/1. ZVOP-1 člen 26.
začasna odredba - predmet upravnega spora – preizkus procesnih predpostavk za tožbo – spor med upravno enoto in informacijskim pooblaščencem v zvezi z izvrševanjem upravnih nalog – bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu – pravni interes – javni interes
Upravni organ v izvrševanju svoje upravne funkcije nima sodnega varstva v upravnem sporu tako kot zasebnopravni subjekt.
Presoja procesnih predpostavk za tožbo mora v obravnavanem primeru (glede na stranke postopka in predmet spora ter ustaljeno sodno prakso) zajeti zlasti presojo, ali tožeča stranka uveljavlja sodno varstvo svojih pravic in obveznosti ali pravnih koristi, za katere je glede na določbe Ustave Republike Slovenije, ZUS-1 in drugih zakonov, sodno varstvo zagotovljeno v upravnem sporu ali pa uveljavlja sodno varstvo načina izvrševanja svojih pristojnosti in pooblastil, ki jih ima v izvrševanju svojih upravnih funkcij. S pojmom pravice oziroma pravne koristi posameznika oziroma organizacije v smislu Ustave Republike Slovenije, 1. člena in drugih določb ZUS-1, so po presoji Vrhovnega sodišča mišljeni predvsem zasebnopravni subjekti in tako v tem okviru ni mogoče razumeti pristojnosti oziroma pooblastil ter nalog, ki jih ima upravni organ v okviru izvrševanja svoje upravne funkcije. V upravnem sporu po presoji Vrhovnega sodišča sodno varstvo v zvezi z izvrševanjem upravnih nalog državnih organov pri opravljanju oziroma izvrševanju njihovih upravnih nalog ni zagotovljeno niti po določbah Ustave Republike Slovenije niti ZUS-1 niti po drugem zakonu.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016208
ZZZDR člen 52, 53, 54. SPZ člen 72, 72/3. ZPP člen 70, 70-5, 70-6, 286, 337, 371, 371/1, 372.
premoženjska razmerja med zakonci – skupno premoženje – razpolaganje zakonca s skupnim premoženjem brez soglasja drugega zakonca – razpolaganje z nedoločenim deležem na skupnem premoženju – ničnost pogodbe – izpodbojnost pogodbe – dobrovernost kupca – vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – izločitev sodnika – izločitveni razlog – odklonilni razlog – časovna omejitev možnosti izločanja sodnika – pravočasno navajanje dejstev in dokazov – prekluzija – navajanje novih dejstev in dokazov – nedovoljena novota – obseg revizijskega preizkusa
Kadar glede stvari iz skupnega premoženja sklepa pravni posel le en zakonec, se zahteva soglasje drugega zakonca (52. in 53. člen ZZZDR); če ta predpostavka ni izpolnjena, posel ni ničen, temveč izpodbojen.
V konfliktu interesov med dobrovernim pridobiteljem in skupnim lastnikom, ki svoje pravice ni vknjižil v zemljiško knjigo, mora slednji prevzeti tveganje za neprimerno ravnanje drugega člana skupnosti. Za slabo vero tretjega ne zadošča zgolj njegovo vedenje, da gre za stvar v skupni lastnini; vedeti mora tudi, da se razpolaga brez soglasja drugega skupnega lastnika (tretji odstavek 72. člena SPZ).
priposestvovanje - družbena lastnina - lastninjenje - izključitev priposestvovanja nepremičnine, ki je predmet lastninjenja - ukinitev družbene lastnine
Do ukinitve družbene lastnine je prišlo postopoma, z uveljavitvijo posameznih zakonov o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini.
Priposestvovanje nepremičnin, ki so bile predmet lastninjenja na podlagi enega od zakonov o lastninjenju nepremični v družbeni lastnini, je že načelno izključeno.