bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – pripor – odreditev pripora – odreditev pripora ob izreku sodbe - begosumnost - odreditev hišnega pripora – zahteva za varstvo zakonitosti – dovoljenost – obseg preizkusa
Višina izrečene zaporne kazni v povezavi z okoliščino, da ima obdolženec poznanstva v tujini, kaže na realno nevarnost, da bi na prostosti zapustil našo državo, zato je pripor edino sredstvo, ki bo to učinkovito preprečilo.
Zoper pravnomočni sklep, s katerimi se odredi hišni pripor, vložitev zahteve za varstvo zakonitosti med kazenskim postopkom ni dopustna.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - pomembno pravno vprašanje - druga odločba
Če se z zahtevo za varstvo zakonitosti izpodbija pravnomočno sodbo sodišča o preklicu pogojne obsodbe, gre za „drugo odločbo“ navedeno v prvem odstavku 420. člena ZKP, za katere izpodbijanje z zahtevo za varstvo zakonitosti morajo biti izpolnjeni posebni pogoji.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 378, 384, 394/1, 384/4.
sporazum o razdelitvi skupnega premoženja – napake volje – zmota o vrednosti predmetu pogodbe – izpodbojnost - ničnost – odstop terjatve – odgovornost za izterljivost terjatve
Z zatrjevanji v reviziji, da je tožnik prejel bistveno manj kot toženka, ker so nepremičnine, ki so mu pripadle, vredne manj, kot je navedeno v sporazumu, toženkine pa več, tožnik uveljavlja zmoto o vrednosti predmeta pogodbe in očitno nesorazmerje vzajemnih dajatev. Zaradi teh okoliščin bi moral zahtevati razveljavitev sporazuma in ne ugotovitev njegove ničnosti. Ničnosti sporazuma tudi ne more uspešno uveljaviti s sklicevanjem na okoliščine, nastale v izpolnitveni fazi – na neizpolnitev dogovorjenega in na zaplete pri vnovčevanju pridobljenega premoženja.
Iz revizijskih navedb izhaja, da v zavrnjenih denarnih zahtevkih vsebovani zneski predstavljajo vrednost terjatev iz poslovne dejavnosti pravdnih strank, ki jih dolžniki še niso poravnali. Teh terjatev pa toženka tožniku ni dolžna plačati. Tožnik je namreč na podlagi obravnavanih sporazumov postal upnik teh terjatev, zato bi jih on moral tudi izterjati. Za prenos terjatve ni potrebna dolžnikova privolitev, zadostuje, da je o odstopu obveščen (prvi odstavek 438. člena ZOR). Po ugotovitvah sodišč se toženka ni zavezala jamčiti za izterljivost terjatev. Odstopnik pa odgovarja za izterljivost odstopljene terjatve le, če je bilo to dogovorjeno (prvi odstavek 443. člena ZOR).
zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO plus – škoda, povzročena v prometni nesreči – škoda, nastala po prometni nesreči - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - omrzline
Revizijsko sodišče sprejema stališče pritožbenega sodišča, da je treba kot v prometni nesreči nastale poškodbe obravnavati tudi tiste, ki so nastale po sami nesreči, če so v vzročni zvezi z nesrečo ali z v nesreči neposredno povzročenimi poškodbami.
Tudi omrzline, ki je utrpel tožnik po prometni nezgodi med čakanjem na pomoč, so v pravnorelevantni vzročni zvezi z zdrsom vozila s ceste in jih je zato treba obravnavati kot poškodbe, ki jih je utrpel v prometni nesreči.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006339
ZKP člen 269, 269/1-2, 372, 372-1, 434.
obtožni predlog – sestavine – opis dejanja v obtožnem predlogu - kršitev kazenskega zakona – goljufija – zakonski znaki kaznivega dejanja
Le v primerih, ko dejanska situacija dopušča različne pravne ocene ravnanja ene pogodbene stranke, ko je ravnanje lahko ali kaznivo dejanje ali pa le civilnopravno razmerje, mora tožilec v opis dogodka, za katerega ocenjuje, da predstavlja kaznivo dejanje goljufije, vnesti tudi trditev, da npr. naročnik že od vsega začetka blaga ali usluge ni imel namena plačati, opraviti storitve itd.
sklep o dovolitvi izvršbe inšpekcijskega ukrepa – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Sklep o dovolitvi izvršbe, s katerim se ne posega v tožničine pravice, obveznosti ali pravne koristi, ni sklep iz 2. oziroma 5. člena ZUS-1 in ga ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu.
povrnitev nepremoženjske škode – odgovornost založnik dnevnega časopisa – podlage odškodninske odgovornosti - umik kandidature za člana nadzornega sveta – članek v medijih
Po ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje razlog za umik tožnikove kandidature za člana nadzornega sveta RTV Slovenija ni bil objavljeni članek, pač pa dejstvo, da je bila zoper njega vložena ovadba oziroma da je bil v (pred)kazenskem postopku. Čeprav objavljeni članek z informacijo o vloženi kazenski ovadbi zoper tožnika posega v njegovo čast in dobro ime, pa ne predstavlja protipravnega ravnanja, ki naj bi bilo po njegovih trditvah vzrok zatrjevani materialni škodi.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - obrazložitev - kršitev materialnih določb zakona - odločba o sankciji – opomin
Če sodišče namesto globe izreče opomin, mora obrazložiti olajševalne okoliščine, ki prekršek delajo posebno lahek, sicer je podana kršitev 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - sklenitev pogodbe – poslovna sposobnost – sposobnost za razsojo – pogodba poslovno nesposobne osebe – ničnost
Poslovna sposobnost je sposobnost osebe, da sama z lastnimi dejanji in lastno voljo pridobiva pravice in prevzema dolžnosti v pravnoposlovnih razmerjih (npr. pri sklepanju pogodb). Izhodišče poslovne sposobnosti je posameznikova psihofizična zrelost, da se zaveda svojega vedenja in ravnanja in da zna presoditi, kakšen pomen in posledice naj imajo njegova voljna ravnanja.
Obdolženec do sedaj še ni bil kaznovan, vendar so pri obdolžencu podane druge subjektivne in objektivne okoliščine, ki izkazujejo, da je obdolženec ponovitveno nevaren.
ZMZ ureja eno pravico do mednarodne zaščite, ki se lahko podeli v dveh oblikah, in sicer kot status begunca oziroma status subsidiarne zaščite.
V izreku odločbe, s katero se odloči o prošnji za mednarodno zaščito in se mednarodna zaščita prizna, se odloči tako, da se prošnji za mednarodno zaščito ugodi in se ta prizna v obliki, za katero so izpolnjeni z ZMZ predpisani pogoji.
Tožniku je priznan status subsidiarne oblike zaščite, ker obstajajo utemeljeni razlogi za prepričanje, da bi bil kot mladoletnik brez ožje družine ali drugih sorodnikov izpostavljen resni škodi v smislu druge alineje 28. člena ZMZ.
ZP-1 člen 13, 14, 56, 56/3, 156, 156-1. ZOPOKD člen 4.
odločba o prekršku - kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška - opis prekrška - odgovornost pravne osebe – temelji odgovornosti pravne osebe - odgovornost odgovorne osebe - opustitev dolžnega nadzorstva – pobuda za presojo ustavnosti
Zgolj prepisovanje zakonskega besedila v izreku ter navajanje, da je odgovorna oseba pravne osebe opustila dolžno nadzorstvo nad zakonitostjo ravnanja, s čimer je prepisan le zakonski tekst, ne zadosti standardu konkretizacije abstraktnega dejanskega stanu očitanih prekrškov.
lastninska pravica na nepremičnini – nacionalizacija – cona B Svobodnega tržaškega ozemlja - veljavnost odločbe o nacionalizaciji kot predhodno vprašanje v pravdi
vloge - disciplinsko kaznovanje procesnih udeležencev – žalitev v pritožbi
V prvem odstavku 78. člena ZKP je določeno, da se z denarno kaznijo kaznuje (med drugimi naštetimi udeleženci postopka) tudi oškodovanec kot tožilec, če v vlogi žali sodišče. V primeru takega ravnanja ni odločilno vprašanje, ali se je postopek začel, ker že sama vloga, ki jo stranka postopka naslovi na sodišče, ne sme biti žaljiva.
ZUS-1 člen 59, 59/2-2, 75, 75/2. Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. 10. 1992 o uvedbi Carinskega zakonika skupnosti (CZS) člen 30, 30/2b. Uredbe Sveta EGS št. 2454/93 z dne 2. 7. 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta EGS št. 2913/92 o Carinskem zakoniku Skupnosti (Izvedbena uredba) člen 142, 142/1d, 151, 151/1.
dovoljena revizija - določanje vrednosti carinskega blaga - transakcijska vrednost podobnega blaga - definicija podobnega blaga - uskladitev cen blaga zaradi vplivov komercialne ravni in količin
Ugotovitev, da se blago uvršča v isto ali podobno tarifno oznako, ne zadostuje za zaključek, da blago omogoča tudi izpolnjevanje enakih funkcij kot vrednoteno blago in da je blago, ki se primerja z vrednotenim blagom, zamenljivo po trgovski plati, kar je bistvena zahteva, ki izhaja iz definicije podobnega blaga.
zahteva za varstvo zakonitosti – dovoljenost – samostojnost izpodbijane odločbe
Sodba, s katero je izrečena kazenska sankcija, izgubi svojo samostojnost, če je upoštevana v novi sodbi izdani v postopku neprave obnove, preklica pogojne obsodbe ali izreka enotne kazni obsojencu.
dovoljenost revizije – tožba in nasprotna tožba – združitev pravd – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Sodišče prve stopnje je pravdo po tožbi združilo s pravdo po nasprotni tožbi. Čeprav je izdalo o zahtevkih po tožbi in po nasprotni tožbi skupno sodbo, je treba vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe glede dovoljenosti revizije obravnavati ločeno.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006290
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-5, 420, 420/2. KZ člen 325. URS člen 14.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih - protispisnost – izvedenstvo – povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti – vzročna zveza – odločba o kazenski sankciji – načelo enakosti
Za kršitev 14. člena Ustave v odločbi o kazenski sankciji bi šlo le, če bi se izkazalo, da je bila obsojencu z zornega kota pravičnosti izrečena arbitrarno določena po vrsti in teži odstopajoča sankcija od drugih podobnih primerov, katere različnost ni bila niti potrebna niti upravičena s stvarnimi razlogi.