dovoljenost revizije – igre na srečo – inšpekcijski nadzor – omejitev dostopa do spletne strani – predlog za oceno ustavnosti ZIS – standard natančne in konkretne opredelitve pomembnega pravnega vprašanja – trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme o izpolnjenosti pogojev za revizijo je na revidentu.
Revidentkino vprašanje „preliminarne ocene skladnosti devetega odstavka 107. člena ZIS z 39. členom URS in posledično vložitev zahteve za oceno ustavnosti po 156. členu URS, ker naj bi bila izpodbijana odločba v neskladju z 39. členom URS in 10. členom EKČP, naložen ukrep po devetem odstavku 107. člena ZIS pa nesorazmeren“ samo po sebi, brez natančne in konkretne opredelitve okoliščin, ki kažejo na njegovo pomembnost glede na vsebino obravnavane zadeve in konkretizacije ter opredelitve razlogov, zaradi katerih meni, da je v obravnavani zadevi sodišče to vprašanje rešilo nezakonito, po presoji Vrhovnega sodišča ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006196
ZKP člen 371, 371/2, 372, 372-5, 395, 395/1. KZ-1 člen 45, 47, 54, 54/2, 57, 58.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – presoja pritožbenih navedb - kršitev kazenskega zakona - odločba o kazenski sankciji - splošna pravila za odmero kazni – zakonitost pri izrekanju kazni - nadaljevano kaznivo dejanje – stek kaznivih dejanj – stranska denarna kazen – pogojna obsodba
Izrek pogojne obsodbe ne izključuje obveznosti, ki jo ima sodišče po zakonu po določbi drugega odstavka 54. člena KZ-1, da izrek obsodilne sodbe za nadaljevano kaznivo dejanje pogojuje tudi izrek glavne in stranske kazni.
SZ-1 člen 53, 53/2, 60, 60/1, 166, 167, 167/1, 167/2, 167/5. SPZ člen 118. ZUP člen 144, 144/1-1. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb člen 4, 4/1, 4/2, 5.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - vpis v register upravnikov stavb - deklaratorni vpis - pravni učinek vpisa v register - publicitetni učinek - položaj starega upravnika v postopku vpisa novega upravnika
Vpis v register upravnikov stavb je dekleratorne narave. Pravno razmerje med etažnimi lastniki in upravnikom učinkuje že pred vpisom v register in neodvisno od njega, zato morebitni izostanek ali nepravilnost vpisa v register ne vpliva na vprašanje, kdo ima trenutni mandat za upravljanje stavbe. Pravni učinek vpisa v register upravnikov je zgolj publiciteten (učinek javne objave) in služi le kot vir informacije tretjim osebam, ki želijo vstopiti v razmerje z etažnimi lastniki, o vprašanju, kdo je njihov pooblaščenec.
Veljavnost sklepa etažnih lastnikov o določitvi novega upravnika in pogodbe o upravljanju z novim upravnikom ter veljavnost sklepa etažnih lastnikov o odpovedi stare pogodbe o upravljanju, ni predmet presoje upravnega organa v postopku vpisa in izbrisa v register upravnikov stavb.
V primeru, ko se etažni lastniki odločijo za odpoved pogodbe staremu upravniku in tudi že izberejo novega upravnika, se vpis novega upravnika v register opravlja v enotnem postopku, v katerem se stari upravnik tudi izbriše iz registra. O vpisu novega in izbrisu starega upravnika upravni organ odloča na podlagi ene vloge in pri tem izda eno odločbo (z dvema točkama izreka), v kateri pa odloča o vpisu dveh dejstev (vpis novega in izbris starega upravnika iz registra), ki izhajata iz volje etažnih lastnikov.
Stari upravnik lahko svoj pravni interes v postopku izbrisa iz registra varuje le v okviru presoje izpolnjenosti pogojev vročitve odpovedi pogodbe o upravljanju in izteka trimesečnega odpovednega roka.
poslovna odškodninska obveznost - predpogodba - kršitev predpogodbe – sklenitev glavne pogodbe – napake volje – bistvena zmota – podlage odškodninske odgovornosti – vzročna zveza – nastanek škode – premoženjska škoda – najem kredita – pogajanja
Čeprav zakon tudi za poslovne odškodninske obveznosti zahteva, da morajo biti izpolnjene vse štiri splošne predpostavke za nastanek odškodninske terjatve ali obveznosti, so pri poslovnih obveznostih vendarle nekatere razlike. V zvezi z nedopustnim ravnanjem ali škodljivim dejstvom OZ v drugem odstavku 239. člena določa, da je upnik upravičen zahtevati (poleg izpolnitve) tudi povrnitev škode, ki mu je nastala zaradi kršitve pogodbe ali predpogodbe. Tudi odgovornost dolžnika ni podana samo tedaj, ko je kriv, temveč tudi v drugih primerih, npr. če je bil pri sklepanju posla v zmoti. Zmota (četudi bistvena), povzroči neveljavnost posla oziroma prenehanje obveznosti skleniti pogodbo, toda po tretjem odstavku 46. člena OZ ima druga poštena stranka pravico zahtevati povrnitev škode.
Vprašanje, ali je tožnikoma nastala škoda zaradi tega, ker toženka ni plačala kupnine in ni sklenila kupoprodajne pogodbe, je vprašanje vzročne zveze in nastanka škode.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA – UPRAVNI SPOR
VS1013854
ZMZ člen 51, 51/1-1, 51/1-2, 55, 55/1-5, 55/1-6, 75, 75/4. ZUS-1 člen 79, 79/1.
mednarodna zaščita – omejitev gibanja – pomanjkljivo ugotovljeno dejansko stanje – istovetnost prosilca
Samo na podlagi več kot 14 let stare listine, katere izvor in namen nista pojasnjena in ki tudi ni bila v celoti prevedena, brez kritične presoje ostalih navedb in dokazov, ni mogoče s potrebno stopnjo verjetnosti izključiti dvoma v tožnikovo identiteto.
UPRAVNI SPOR – CIVILNO PROCESNO PRAVO – IGRE NA SREČO
VS1013883
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZIS člen 107, 107/9.
dovoljenost revizije – prepoved prirejanja iger na srečo – pomembno pravno vprašanje - jasno zakonsko besedilo
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revidentkino vprašanje razlage določb ZIS glede dopustnosti naložitve operaterju, da onemogoči dostop do spletnih strani, na katerih se opravlja dejavnost spletnega igralništva brez koncesije, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj iz določb devetega odstavka 107. člena ZIS, ki je veljal v času izpodbijane odločbe Urada, jasno in nedvoumno izhaja, da če nadzorni organ pri izvajanju nadzora ugotovi, da se prirejajo spletne igre na srečo brez koncesije vlade, lahko ponudniku storitve informacijske družbe (torej operaterju) naloži omejitev dostopa do spletnih strani oziroma drugih telekomunikacijskih povezav, preko katerih se take igre prirejajo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VS2006172
ZKP člen 372, 372-5, 420, 420/2. KZ-1 člen 86, 86/3, 86/4. ZIKS-1 člen 2.
izvrševanje kazenskih sankcij - kršitev kazenskega zakona - prestajanje kazni zapora – nadomestitev kazni s hišnim zaporom – nadomestitev kazni z delom v splošno korist
S hišnim zaporom se lahko nadomesti le s pravnomočno sodbo izrečena kazen zapora do devetih mesecev.
Dejstvo, da se obsojenki v izrečeno kazen všteje čas, prestan v (hišnem) priporu, zaradi česar mora prestati še del kazni, ki je krajša od devetih mesecev zapora, ne pomeni, da se ta preostanek kazni lahko nadomesti s hišnim zaporom.
ZKP člen 201, 201/1-1, 424, 424/1, 525. Konvencija o izročitvi storilcev kaznivih dejanj med Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Republiko Albanijo člen 8.
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - začasni ekstradicijski pripor - pogoji za pripor - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa
V tej fazi postopka, ko je sodišče odredilo pripor zaradi zagotovitve navzočnosti v postopku in preprečitve pobega zahtevane osebe, Vrhovno sodišče ne more presojati navedb zahteve za varstvo zakonitosti, ki se nanašajo na nedopustnost izročitve.
Ker je pritožnica s tožbo zahtevala odpravo sklepov prvostopenjskega davčnega organa, ki so med postopkom pred sodiščem prve stopnje že prenehali veljati, po presoji Vrhovnega sodišča že med postopkom pred sodiščem prve stopnje ni več izkazovala pravnega interesa za odločitev, ker si tudi z morebitnim uspehom v tem upravnem sporu ne bi izboljšala svojega položaja.
ZKP člen 201, 201/1-3, 371, 371/1-11. URS člen 19.
pripor - odreditev pripora - utemeljen sum -ponovitvena nevarnost - okoliščine, ki kažejo na ponovitveno nevarnost – načelo sorazmernosti – varstvo osebne svobode
Ponovitvene nevarnosti ni mogoče utemeljevati s tem, da gre za storilca premoženjskega kaznivega dejanja, ki je pokazal velik interes za njegovo izvršitev ter je v slabem finančnem položaju.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006153
ZKP člen 371, 371/2, 506. KZ člen 50, 50/3, 54.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe – zavrnitev dokaznega predloga - postopek za preklic pogojne obsodbe - pogojna obsodba - preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti - roki za preklic pogojne obsodbe
Tudi po poteku preizkusne dobe preklic pogojne obsodbe ni obligatoren – sodišče ne bo preklicalo pogojne obsodbe obsojencu, ki posebnega pogoja zaradi objektivnih ovir ni mogel izpolniti. Ne more pa sodišče po preteku preizkusne dobe obsojencu podaljšati roka za izpolnitev obveznosti ali obveznost nadomestiti z drugo ustrezno obveznostjo.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 38, 38/2, 38/3. ZPP člen 214, 214/2, 278, 278/1, 278/2.
odgovor na tožbo – subsidiarna uporaba ZPP
Revidentkino mnenje, da je v postopku pred sodiščem prve stopnje prišlo do kršitve 278., posledično pa tudi 214. člena ZPP, ker naj bi odgovor na tožbo, ki ga je podala v tej sporni zadevi tožena stranka, ne bil vsebinsko obrazložen, je pravno nesprejemljivo.
Odgovor na tožbo v upravnem sporu namreč zakonsko ni urejen enako, kot je urejen odgovor na tožbo v pravdnem postopku. Glede na določbe 38. člena ZUS-1, zlasti njegovega drugega in tretjega odstavka, odgovor na tožbo v upravnem sporu ni obligatoren.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006156
ZKP člen 371, 371/1-11. KZ-1 člen 199, 199/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – kršitev kazenskega zakona – zaposlovanje na črno – zakonski znaki kaznivega dejanja
Čeprav obdolženec s hrvaškimi delavci ni sklenil pogodbe o zaposlitvi in zanje ni pridobil delovnih dovoljenj, jih je dejansko zaposlil ter jih je v vlogi delodajalca napotil na delo k drugemu delodajalcu, ter s tem izpolnil zakonski znak zaposlitve (več tujcev) iz prvega odstavka 199. člena KZ-1.
Uredba o ravnanju z odpadki člen 16, 16/1, 16/2-2. Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih člen 1, 2, 2/10, 11, 11/1. ZGO-1 člen 1.
izpolnjevanje pogojev - dovoljena revizija - vpis v evidenco zbiralcev odpadkov - vprašanje uporabe gradbenih predpisov ali predpisov o rudarstvu
Zahteva (da oseba razpolaga z objekti za predhodno skladiščenje, urejeno v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, skupaj z vgrajenimi instalacijami in opremo, s katero se zagotavlja preprečevanje škodljivih vplivov na okolje) se nanaša tudi na urejen prostor na prostem – zbirni center, ki mora biti urejen v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov (ZGO-1: gradbeno dovoljenje, uporabno dovoljenje).
stroški kazenskega postopka - stroški zagovornika pri ustavitvi postopka – zagovornik po pooblastilu – pravica zahtevati povrnitev stroškov - poseben sklep o stroških kazenskega postopka
Če obdolženčev zagovornik deluje na podlagi pooblastila, ima obdolženec v primeru izdaje sklepa o ustavitvi postopka oziroma oprostilne sodbe, pravico tudi sam in ne le po svojem zagovorniku od države zahtevati povrnitev nagrade in potrebnih izdatkov, ki jih je imel z zagovornikom.
URS člen 22. ZPIZ-1 člen 26, 26/1, 204, 204/1-6, 204/1-7, 225, 228, 430, 430/4. ZDavP-2 člen 97. ZUS-1 člen 83, 83/2-1.
dovoljena revizija – vrednostni kriterij – pavšalni prispevki za posebne primere zavarovanja – obvezno zavarovanje dijakov in študentov – delo prek napotnice – zavezanci za plačilo prispevkov – vračilo prispevkov – redakcijska napaka v zakonu - logična razlaga zakonskega besedila – obrazloženost sodbe - načelo enakosti v zakonu – zavrnitev revizije
225. člen ZPIZ-1 se res sklicuje na šesto alinejo prvega odstavka 204. člena ZPIZ-1, ki kot vrsto prihodkov obveznega zavarovanja določa prispevke delodajalcev za zavarovalno dobo s povečanjem za zavarovance iz četrtega odstavka 430. člena tega zakona, moral pa bi se sklicevati na sedmo alinejo prvega odstavka 204. člena ZPIZ-1, vendar pa je navedeno neskladje po mnenju Vrhovnega sodišča zgolj redakcijska napaka zakonodajalca v besedilu predpisa, ki je povsem očitna in nedvoumna ter se v ničemer ne nanaša na veljavnost predpisa, prav tako tudi ne na vsebino in smisel določbe ali na njeno spreminjanje glede na predhodno veljavno besedilo.
Tako iz naslova določbe kot tudi iz samega besedila je povsem jasno, da 225. člen ZPIZ-1 določa zavezance za posebne primere zavarovanja, med katerimi so glede na 26. člen ZPIZ-1 tudi dijaki ter študenti na dodiplomskem in podiplomskem študiju pri opravljanju dela prek pooblaščenih študentskih servisov. Ker je revidentka pooblaščeni študentski servis, pri kateri so prek napotnic delo opravljali študentje in dijaki, je na podlagi 225. člena ZPIZ-1 zavezanka za plačilo prispevkov za te študente in dijake.
kreditna pogodba - dolgoročni kredit v SIT – obročno odplačilo glavnice – zastaranje – zastaralni rok
Toženka je kot samostojna podjetnica 11. 3. 1998 sklenila pogodbo o dolgoročnem tolarskem kreditu, v kateri je navedena glavnica 5.900.000 tolarjev, rok odplačila je dogovorjen 7 let, realna obrestna mera pa 3 %. Gre za enoten pravni posel, pri katerem obročna odplačila glavnice niso anuitete, za katere je v drugem odstavku 347. člena OZ določen triletni zastaralni rok, temveč so obročna odplačila in druge delne izpolnitve, za katere ta rok ne velja.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - hišna preiskava - utemeljeni razlogi za sum - okoliščine, iz katerih izhajajo utemeljeni razlogi za sum - razlogi o odločilnih dejstvih – presoja pritožbenih navedb – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Dokazne prepovedi iz 219. člena ZKP se nanašajo le na pravico do navzočnosti pri preiskavi in na njeno izvedbo, ne pa na vprašanji izročitve odredbe o preiskavi osebi, pri kateri naj se opravi preiskava in pouka o pravici, da obvesti odvetnika, ki je lahko navzoč pri preiskavi.