Razloga za dvom v mnenje invalidskih komisij sodišče ni imelo, ker tožnica drugega kot to, da je upravičena do invalidnosti I. kategorije zato, ker ji je bila priznana tudi v Nemčiji, ni navajala. Zgolj na podlagi pavšalnega predloga za postavitev izvedenca medicinske stroke, sodišče ni bilo dolžno preizkušati mnenj invalidskih komisij. Gre za strokovna mnenja, ki se z ustreznim izvedencem v sodnem postopku preizkušajo le, če so med medicinsko dokumentacijo in mnenji razhajanja, ki jih je treba še razčistiti.
Iz dejstva, da se tožnici kljub intenzivni rehabilitaciji zdravstveno stanje ni izboljšalo in da je bila po nemških predpisih upravičena do rente zaradi polnega zmanjšanja pridobitne sposobnosti (od 1. 1. 2007 do 31. 3. 2010) še ne izhaja, da so spremembe v tožničinem zdravstvenem stanju takšne, da jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije.
ZDR člen 18, 18/1, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 244.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev z znaki kaznivega dejanja – rok za odpoved – delodajalec
Tožnica je kot poslovodja d.o.o. pri opravljanju gospodarske dejavnosti izrabila svoj položaj in prestopila meje svojih pravic, ko si je nakazala sporni znesek 58.300 EUR, do katerega ni bila upravičena, si tako pridobila premoženjsko korist v škodo tožene stranke in s tem izpolnila zakonske znake kaznivega dejanja po 244. členu KZ.
To, da je tožena stranka v izreku izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi kršitve opisala z drugimi besedami, kot v vabilu na zagovor, same identitete kršitev ni spremenilo. Vsebinsko se kršitve, ki so bile tožniku očitane in kršitve, zaradi katerih je bila pogodba o zaposlitvi izredno odpovedana, ne razlikujejo.
Tožnik je s svojim vedenjem ustvaril žaljivo, ponižujoče in zastraševalno delovno okolje. Ugotovljeno dejansko stanje kaže na vzorec njegovega obnašanja v vsakodnevnem komuniciranju s sodelavci oziroma podrejenimi, zato takšno ravnanje, ki ga posamezni opisani primeri le osvetljujejo, ne potrebuje podrobnejše konkretizacije (kdaj, komu in kaj je izrekel).
prenehanje delovnega razmerja – kandidat za častnika - slovenska vojska – zaposlitev v slovenski vojski – izpolnitev pogojev – častniška šola
Ker tožnik v roku, določenem v drugem odstavku 92. člena ZObr in v prvem odstavku 4. člena pogodbe o zaposlitvi, ni uspešno zaključil šole za častnike, mu je tožena stranka utemeljeno izdala sklep o prenehanju delovnega razmerja.
ZPIZ-1 člen 116, 117, 117/1, 118, 185, 275. ZUP člen 242, 243, 243/3, 270, 270/1.
spremenjene okoliščine - ugotovitvena odločba - nadomestna odločba - pravnomočna odločba - družinska pokojnina - pogoji za pridobitev pravice - pravnomočnost upravne odločbe - šolanje - meje pravnomočnosti upravne odločbe - časovna veljavnost odločbe
Institut pravnomočnosti varuje priznano pravico (do družinske pokojnine) v okviru ugotovljene dejanske in uporabljene pravne podlage v pravnomočni odločbi. Vendar je pravica do družinske pokojnine vezana na izpolnjevanje zakonskih kriterijev, ki so časovno določeni (šolanje – predložitev potrdil o šolanju, starost – maksimalno 26 let) in se lahko s časom spremenijo tako, da pogojev za priznanje pravice ni več. Revident je po ugotovitvi, da tožnik zaradi spremenjenih okoliščin ni več upravičenec do družinske pokojnine, izdal ugotovitveno odločbo o prenehanju pravice do družinske pokojnine za nazaj. Ker gre za ugotovitveno odločbo, ki samo ugotavlja prenehanje pravice, lahko učinkuje za nazaj (ex tunc) od nastanka dejstva, ki je pomemben za nastanek pravnega razmerja.
bivši vojaški zavarovanec - vojaška pokojnina – starostna pokojnina - Sporazum o vprašanjih nasledstva
Ne glede na to, da tožnik ni izpolnil pogojev za upokojitev do 18. 10. 1991, pa v Republiki Sloveniji ni ostal brez pravic na podlagi pokojninskega in invalidskega zavarovanja v času zaposlitve v bivši JLA oziroma zavarovanje po bivših predpisih o vojaških zavarovancih.
Ravno zaradi upoštevanja zavarovalne dobe, ki se šteje s povečanjem, v času tožnikovega zavarovanja po bivših vojaških predpisih (v času zaposlitve v bivši JLA) se je lahko tožnik s 1. 6. 1996 upokojil že ob starosti 52 let. Tožniku je bila torej s 1. 6. 1996 priznana pravica do starostne pokojnine tudi na podlagi določb ZPIZVZ.
SZ-1 člen 121, 121/1. ZSV člen 27a, 30. Pravilnik o metodologiji za upoštevanje dohodka iz dejavnosti za pridobitev pravice do denarne socialne pomoči člen 3.
subvencioniranje neprofitne najemnine – dohodek prosilca – pravilnost podatkov
Presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločitve ne more temeljiti na upoštevanju podatkov, ki v času odločanja sploh še niso bili znani.
odvetniška dejavnost – polovični delovni čas – starostna pokojnina – delna pokojnina – prijava v obvezno zavarovanje
Ker je bila revidentka ob dokončnosti odločbe z dne 25. 1. 2010 zavarovana v obveznem pokojninskem zavarovanju za polni delovni čas, ji delna pokojnina za polovični delovni čas ne more biti priznana (drugi odstavek 156. člena ZPIZ-1), saj oseba ne more biti istočasno polno zavarovana iz naslova starosti in obenem biti imetnik pravice do delne starostne pokojnine (torej iz že nastalega zavarovalnega primera).
ZPIZ-1 člen 249. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 237, 237/1, 237/1-2, 260, 260-1.
naknadna odmera starostne pokojnine – pravnomočna odmera pokojnine – pokojninska osnova – pravnomočnost – zavrženje zahteve za novo odmero – novo dejstvo – obseg varovanja pravnomočnosti v upravni odločbi
Zahteva za ponovni izračun starostne pokojnine je bila pravilno zavržena, saj je tožnik z njo uveljavljal spremembo pravnomočne odločbe o priznani pravici brez ustrezne uporabe izrednega pravnega sredstva.
Iz 7. člena Konvencije MOD št. 158 ne izhaja, v kakšni obliki se delavec lahko zagovarja, niti ne določa oblike, v kateri naj bi bile delavcu predstavljene obdolžitve v zvezi z njegovim obnašanjem ali delom. Pomembno je zgolj to, da je obdolžitev jasno izražena in posredovana delavcu ter da ima ta dejansko možnost obrambe. Ta možnost mora biti delavcu dana pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.
Izhajajoč iz ugotovitev o poteku dogodkov in pojasnil izvedenca sta sodišči prve in druge stopnje tudi pravilno obrazložili obstoj hude malomarnosti tožnikov pri izpolnjevanju delovnih nalog - torej zanemarjanje tiste skrbi, ki se pričakuje od delavca, ki opravlja takšno delo, kot so ga opravljali tožniki.
invalidska pokojnina – zavarovanje za ožji obseg pravic - zavarovanje za širši obseg pravic
Revizijsko sodišče soglaša s stališčem sodišča druge stopnje, da je obseg ožjega ali širšega zavarovanja treba določiti na datum pridobitve pravice zavarovanca do pokojnine, ker to namreč jasno izhaja iz določbe osmega odstavka 34. člena ZPIZ-1.
Te določbe tudi ni mogoče mešati s pogoji za pridobitev invalidske pokojnine, če je invalidnost posledica poškodbe izven dela ali bolezni, saj se v takšnem primeru gostota pokojninske dobe upošteva od dopolnjenega dvajsetega leta starosti do nastanka invalidnosti (68. člen ZPIZ-1) oziroma v primeru zavarovancev, pri katerih je bila že pred tem podana invalidnost II. in III. kategorije in pride do naknadnega poslabšanja invalidnosti oziroma novega primera invalidnosti, (prav tako) na dan nastanka spremembe ali nove invalidnosti (prvi odstavek 71. člena ZPIZ-1). Opredelitve iz osmega odstavka 34. člena ZPIZ-1 tudi ni mogoče mešati (kot to stori tožena stranka) z odmero pokojnine oziroma uživanjem pravice do pokojnine.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – odpovedni razlog - hujša kršitev delovnih obveznosti – kršitev z znaki kaznivega dejanja – poslovodna oseba – zloraba položaja – rok za odpoved
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga po prvi alineji prvega odstavka 111. člena ZDR mora vsebovati opis domnevnega kaznivega dejanja dovolj določno, pravna kvalifikacija dejanja pa je pridržana sodišču.
V primeru kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki ima vse znake kaznivega dejanja (prva alineja prvega odstavka 111. člena ZDR) in s katero delavec hkrati tudi naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, lahko delodajalec za isto kršitev delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi iz obeh razlogov. V odpovedi mora določno opisati delavčevo pogodbeno kršitev in navesti, da odpoveduje pogodbo iz obeh razlogov.
ZPIZ-1 člen 60, 60/1, 71, 93, 390, 397, 397/3. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 246.
pravice iz naslova invalidnosti - poslabšanje zdravstvenega stanja - trajnost zdravstvenih sprememb - varstvo pravic, pridobljenih po prejšnjih predpisih - trajanje pravic na podlagi invalidnosti
Bistvena je ugotovitev sodišč prve in druge stopnje, da gre za kronificirano stanje, to je poslabšano zdravstveno stanje, ki traja že več let, ne pa zgolj za začasna ali občasna bolezenska stanja, katerih posledica je le začasna ali občasna nezmožnost za delo. V tem smislu gre pri tožniku za trajno stanje, ki pa se bo lahko poslabšalo, lahko pa z ustreznim zdravljenjem tudi izboljšalo – kar bo vplivalo na morebitno kasnejšo odločitev o pravicah iz invalidskega zavarovanja.
zavrženje tožbe – sodno varstvo - uveljavljanje sodnega varstva - predhodno varstvo – rok za sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - pravočasnost tožbe - mirovanje pravic – poslanec
Ne glede na to, na kakšen način je izvedena odločitev o mirovanju pravic in obveznosti (lahko tudi le z dejanskim ravnanjem), ZDR v prvem in drugem odstavku 204. člena predpisuje ravnanje prizadetega delavca za varstvo pravic in sodno varstvo. Določa obveznost predhodnega pisnega zahtevka za izpolnitev obveznosti in rok za sodno varstvo. Smiselno enake obveznosti veljajo tudi za poslanca, ki mu zaradi pripora mirujejo pravice, vezane na opravljanje funkcije. Tožena stranka je o mirovanju pravic odločila s posebno odločbo. Tožnik je štel, da so bile s tem kršene njegove pravice, kot so mu bile določene na podlagi ZPos in je zoper odločbo ugovarjal in zahteval njeno razveljavitev, torej izpolnitev obveznosti, vezanih na funkcijo poslanca.
ZDR člen 88, 88/6, 116, 116/1. ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103. ZZRZI člen 40.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – invalid – mnenje komisije - rok za odpoved
Glede na posebnosti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi po določbah prvega odstavka 116. člena ZDR, prvega odstavka 102. člena ZPIZ-1 ter 40. člena ZZRZI, rok iz šestega odstavka 88. člena ZDR začne teči šele, ko delodajalec od pristojne Komisije prejeme mnenje, v katerem ta skladno z določbo 103. člena ZPIZ-1 ugotovi obstoj oziroma utemeljenost odpovednega razloga. Pred pridobitvijo tega mnenja glede na citirane določbe ZDR, ZPIZ-1 in ZZRZI razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi namreč ne obstaja.
Ocena o nikakršnem bremenu tožnika za obravnavani škodni dogodek, glede na to, da so v njegovem ravnanju tudi podani elementi neskrbnosti, je materialnopravno zmotna. V okoliščinah opravljanja nestandardnega dela, za katero tožnik ni bil usposobljen, bi lahko zaprosil za navodila nadrejenega, še posebej upoštevaje dejstvo, da je deloval v funkciji skupinovodje monterjev. Tudi sicer, kot skupinovodjo pa še bolj, ga je zavezovala dolžnost pazljivosti zaradi skrbi za lastno varnost in za varnost drugih, ki ji s tem, da se je nepravilno lotil dela, ni zadostil.
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
ZZVZZ člen 33. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 137, 232.
začasna nezmožnost za delo - omejitve za določena opravila
Začasna zadržanost z dela se veže tako na ugotovitev zdravstvenega stanja zavarovanca, kot ugotovitev, ali je na to zdravstveno stanje sposoben oziroma ni sposoben opravljati svojega, to je konkretnega dela (del) delovnega mesta, za katerega ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Navedeno ne izključuje pravice osebnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije, da pri zavarovancu ugotovi zmožnost za delo kljub določenim omejitvam za posamezna opravila, res pa se to ne sme nanašati na opravila ali naloge, ki predstavljajo bistveno vsebino del delavca v okviru delovnega mesta oziroma vrste del.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2. ZPP člen 336, 343, 343/4. ZST člen 34a, 34a/3, 34a/4.
pritožba – dovoljenost – zavrženje – postulacija – pravniški državni izpit – združitev pritožb – pritožba, ki jo je vložila stranka sama – sklep o razveljavitvi plačilnega naloga po uradni dolžnosti - nedovoljena pritožba
Pritožbo v upravnem sporu vloži stranka sama ali njen zakoniti zastopnik, če imata opravljen pravniški državni izpit.
Po presoji Vrhovnega sodišča ni dopustna pritožba zoper sklep, izdan na podlagi četrtega odstavka 34. a člena ZST-1, s katerim je sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti razveljavilo izdan plačilni nalog.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove – poslovodna oseba - utemeljenost odpovednega razloga - odškodninski zahtevek - sprejem ponudbe nove pogodbe
Ker tožnik ni imel statusno-pravnega položaja poslovodne osebe pri toženi stranki, temveč v drugi družbi, pri kateri pa ni bil v delovnem razmerju, podlaga za urejanje pravic in obveznosti s tožnikom iz delovnega razmerja ne more izhajati 72. členu ZDR.
Če je tožnik pristal na podpis novo ponujene pogodbe o zaposlitvi, to še ne pomeni, da je pristal tudi na oškodovanje zaradi nižje plače. Očitno se namreč ni strinjal niti z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, saj jo je izpodbijal, oziroma v okviru omejenega sodnega varstva v takšnem primeru pred sodiščem izpodbijal utemeljenost odpovednega razloga (tretji odstavek 90. člena ZDR), kar je njegova zakonska pravica.
ZDavP-1 člen 98, 100, 100/2, 100/3, 103. ZUS člen 22, 22/1. ZPP člen 360, 360/1, 383.
dovoljena revizija – vrednostni kriterij – davek od dobička pravnih oseb – odločitev o isti upravni zadevi, o kateri je pred tem že bilo odločeno – ne bis in idem - celostni in delni davčni inšpekcijski nadzor - sklicevanje na tožbene navedbe
Za isto upravno zadevo gre, če gre v novem postopku za isto dejansko in pravno stanje; če gre za iste stranke in organe, ki so sodelovali v postopku in če je stranka s prvo odločbo pridobila kakšne pravice ali so ji bile naložene materialne obveznosti. Ker odločitev v obravnavani zadevi temelji na povsem drugi dejanski in pravni podlagi kot v prvem postopku, ne gre za odločitev o isti obveznosti v smislu iste upravne zadeve kot v prvem postopku. Zato z izpodbijano odločbo davčnega organa ni bilo ponovno odločeno o isti stvari, kot zmotno trdi revidentka.