Veljavnost KPPN je vezana na osebe (novinarke in urednice) in delodajalce (le na delodajalce v določenih dejavnostih). Tudi upoštevajoč pravila o osebni veljavnosti kolektivnih pogodb po ZKolP, ki velja v času uveljavljanja pravice do letnega dopusta (10. in 11. člen ), ni dilem, da KPPN velja za tožnico, ki je novinarka in opravlja takšno delo. Glede vprašanja veljavnosti KP za delodajalce, torej toženo stranko, je treba ugotoviti, da KPPN ne velja za vse delodajalce. Tudi ZKolP ne pozna erga omnes veljavnosti kolektivnih pogodb za delodajalce (razen v primeru razširjene veljavnosti kolektivnih pogodb – 10., 11. in 12. člen), vendar iz (kot navedeno v ničemer obrazloženih) revizijskih navedb ne izhaja, da tožena stranka ne bi bila članica enega od podpisnikov KP na strani delodajalcev, da bi izstopila iz tega članstva, niti da bi ta podpisnik veljavno odpovedal KP in bi ta zanjo dejansko tudi prenehala veljati.
Izven navedenega okvira presojanja veljavnosti KPPN za toženo stranko je treba poudariti, da iz drugega odstavka 2. člena tožničine pogodbe o zaposlitvi izhaja, da se je tožena stranka zavezala upoštevati tudi določbe KPPN glede letnega dopusta. KPPN je za tožnico ugodnejša kot PKP in KPČIZKD ter jo je tožena stranka dolžna upoštevati tudi glede na določbo 7. člena ZDR.