ZBPP člen 13, 13/2. ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. URS člen 14, 14/2.
dovoljenost revizije – brezplačna pravna pomoč – pomembno pravno vprašanje – cenzus - jasna zakonska določba – načelo enakosti pred zakonom – zelo hude posledice niso izkazane
Glede izpolnjevanja pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči so vsi prosilci v izhodišču v enakem položaju. Kje pa je meja za razločevanje med prosilci za brezplačno pravno pomoč, ki izpolnjujejo pogoje za dodelitev te pomoči oziroma ne izpolnjujejo pogojev za tako pomoč, pa sodi v prosto polje presoje zakonodajalca.
Z odvzemom brezplačne pravne pomoči je bila revidentki odvzeta polovica povračila stroškov za izvedenca finančne stroke, ne pa možnost predlaganja vseh dokazov, s katerimi bi v pravdnem postopku dokazovala svoje trditve. Revidentka niti ni navedla, katere konkretne posledice bodo njej nastale v primeru neizvedbe dokaza s finančnim izvedencem. Pa tudi sicer iz določb ZPP ali iz katerega drugega zakona niti ne izhaja, da bi ji bil brez angažiranja izvedenca finančne ali kakšne druge stroke onemogočen dostop do sodišča.
dovoljenost revizije – soglasje k projektnim rešitvam - sprememba prostorskega akta – pomembno pravno vprašanje po vsebini zadeve
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Revizija po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se ne nanašajo na vsebino zadeve in zato tudi niso pomembna za pravilno in zakonito odločitev v zadevi.
dovoljenost revizije – ustavitev inšpekcijskega postopka - stranski udeleženec – obnova postopka – pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano – ni izkazan odstop od sodne prakse
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Revidentka ni konkretizirala pravnega vprašanja, glede katerega zatrjuje odstop od sodne prakse in tudi ni konkretizirala in pojasnila, v čem naj bi glede pravnega vprašanja, ki je pomembno po vsebini obravnavane zadeve, izpodbijana sodba odstopala od odločitev Vrhovnega sodišča, katerih opravilne številke v reviziji sicer navaja, zato uveljavljenega pogoja za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazala.
odškodninska odgovornost delodajalca – nesreča pri delu – objektivna odgovornost - nevarna dejavnost – rezanje žice
Sodna praksa šteje za povečano nevarnost tisto dejavnost, ki v določenih okoliščinah pomeni po svoji naravi in načinu izvajanja povečano nevarnost za nastanek škode za življenje in zdravje ljudi. Delo s povečano nevarnostjo je pravni standard, ki mora po kriterijih sodne prakse vsebovati elemente, ki predstavljajo povečano nevarnost za nastanek škode. Kriterij za presojo takih elementov je splošno življenjsko izkustvo, v povezavi z delovnim izkustvom in uveljavljanimi kriteriji za varno delo.
Ob takih ugotovljenih dejanskih okoliščinah tožnikovega dela rezanje daljših kosov žice iz koluta ne dosega standarda povečane nevarnosti, kot se je glede na gornje opredelitve oblikoval v sodni praksi.
vojaška pokojnina - bivši vojaški zavarovanec - zavrženje predloga za ponovno odmero – pravnomočna odločba
Ob ugotovitvi sodišča, da je bilo v tem primeru o tožnikovi praktično identični zahtevi za priznanje starostne vojaške pokojnine pri toženi stranki že pravnomočno odločeno ob upoštevanju določb ZPIZVZ in MSVN, na katere se sklicuje tožnik, tako da je tožnik v mesecu januarju 2008 vložil novo zahtevo ob nespremenjenem dejanskem stanju in nespremenjenih pravnih podlagah, je tožena stranka njegovo ponovno zahtevo utemeljeno zavrgla.
neupravičena pridobitev - kondikcija - neupravičena obogatitev - preplačilo - plačilo nečesa, za kar ne obstaja dolžnost plačila - zmota pri plačilu nedolga - vrnitev preplačila - ustavitev izplačila - nadomestilo za čas čakanja na drugo delo
Ugotovljena zmota tožene stranke pri preplačilih nadomestila plače izključuje uporabo 191. člena OZ. Določbo, da nima pravice zahtevati nazaj, kdor kaj plača, čeprav ve, da ni dolžan, je treba razlagati tako, da zmota v obveznosti plačila ne izključuje vrnitvenega zahtevka. Zmota pri plačilu nedolga je eden od tipičnih primerov neupravičene obogatitve. Kot pomotno plačilo se zato pri toženi stranki lahko upoštevajo tudi tista plačila, do katerih je prišlo zgolj zaradi neustrezne koordinacije med posameznimi službami. Iz določbe 191. člena OZ izhaja, da mora biti ravnanje plačnika zavestno – tako glede vednosti kot volje.
ZZVZZ člen 80, 81, 82, 85. ZDSS-1 člen 63. ZPP člen 379, 379/2.
bolniška odsotnost – začasna nezmožnost za delo – procesna predpostavka
Tožena stranka je utemeljeno uveljavljala bistveno kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve in druge stopnje, ko je sodišče v nasprotju s 63. členom ZDSS-1 dopustilo tožbo glede presoje utemeljenosti tožnikove delazmožnosti od 28. 7. 2009 dalje, ne da bi tožnik o tem vprašanju predhodno zahteval odločanje v upravnem postopku pri toženi stranki, kolikor je menil, da so bili podani razlogi za ponovno priznanje nezmožnosti za delo.
invalidska pokojnina - pravica do invalidske pokojnine – začetek izplačevanja
Sodišče je s svojo ugotovitvijo, da je pri tožeči stranki podana invalidnost I. kategorije, nadomestilo odločbi tožene stranke o ugotovljeni invalidnosti II. kategorije. Odločba tožene stranke, izdana leta 2008, tako lahko pomeni le, da tožeča stranka v letu 2008 ni pridobila novih pravic v primerjavi s tistimi, ki so ji bile priznane v pravnomočno zaključenem postopku v zvezi z odločbama z dne 14. 8. 2006 in 22. 1. 2007, ki sta bili predmet tega spora.
dovoljenost revizije - rok za vložitev revizije - zavrženje revizije - prepozna revizija
V primerih, ko je revizija sicer po zakonu dovoljena, lahko na podlagi prvega odstavka 367. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) stranka zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje (na podlagi 384. člena ZPP pa tudi zoper sklep) vloži revizijo v tridesetih dneh od vročitve prepisa sodbe oziroma sklepa.
Tožena stranka je storila vse, da bi tožniku pravočasno vročila vabilo na zagovor, saj je to poskusila storiti kar trikrat (po pooblaščenki, po pošti in po vročevalcu) in ji zato ni mogoče očitati, da tožniku zagovora ni omogočila.
ZDR člen 88, 88/6, 116. ZPIZ-1 člen 102, 102/1. ZZRZI člen 40.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - invalid - mnenje komisije - rok za odpoved - delo v času odpovednega roka
Zgolj z zatrjevanjem, da je tudi po ukinitvi delovnega mesta opravljal nalogo iz delokroga svojega delovnega mesta, tožnik ne more utemeljiti nezakonitosti podane mu odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Glede na posebnosti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi invalidu šestmesečni rok iz šestega odstavka 88. člena ZDR začne teči od takrat, ko delodajalec od pristojne Komisije prejme mnenje o obstoju oziroma utemeljenosti odpovednega razloga.
dispozitivna narava zakonskih določb - temeljna načela obligacijskega prava - vrnitev stroškov šolanja - rok za zaključek šolanja - prekoračitev pogodbenega roka
Sodišči nižje stopnje sta zmotno uporabili materialno pravo, ko sta svojo odločitev oprli na določbo 105. člena OZ, saj narava roka oziroma sankcije neizpolnitve, kot jih določa ta zakonska določba, za obravnavani spor niso bistvene. Tožena stranka je prostovoljno sklenila veljavno pogodbo o izobraževanju, kjer je bil jasno določen tako čas izpolnitve obveznosti kot tudi posledice v primeru nedokončanja študija tretjega letnika do dogovorjenega roka. Volja strank je bila v pogodbi o izobraževanju jasno izražena in ni razloga, da se je ne bi upoštevalo.
kolektivni delovni spor – sodelovanje delavcev pri upravljanju - volitve v svet delavcev - volitve članov sveta delavcev - zakonitost volitev
V drugem odstavku 12. člena ZSDU so taksativno določeni tisti, ki nimajo aktivne volilne pravice, in sicer so to direktor, prokuristi in delavci, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi v skladu z 72. členom ZDR. Slednji so torej vodilno osebje po ZSDU in glede na 13. člen ZSDU nimajo pasivne volilne pravice. ZSDU v 1.a členu pojasnjuje, da „direktor“ po tem zakonu pomeni poslovodstvo, kakor ga določa zakon, ki ureja gospodarske družbe (a točka 1.a člena ZSDU). Po določbi 72. člena ZDR lahko sklenejo pogodbo o zaposlitvi poslovodne osebe in prokuristi.
Izvoljena predstavnica delavcev ni bila članica uprave oz. upravnega odbora delniške družbe ali prokuristka niti ni imela sklenjene pogodbe o zaposlitvi po 72. členu ZDR, zato je imela pasivno volilno pravico.
ZKolP člen 5, 10, 11, 12. ZDR člen 7, 29.Kolektivna pogodba za poklicne novinarje člen 2.
veljavnost kolektivne pogodbe - odmera letnega dopusta - veljavnost kolektivnih pogodb - osebna veljavnost - veljavnost za delodajalca - sklicevanje na kolektivno pogodbo v pogodbi o zaposlitvi - upoštevanje ugodnejših določb kolektivne pogodbe
Veljavnost KPPN je vezana na osebe (novinarke in urednice) in delodajalce (le na delodajalce v določenih dejavnostih). Tudi upoštevajoč pravila o osebni veljavnosti kolektivnih pogodb po ZKolP, ki velja v času uveljavljanja pravice do letnega dopusta (10. in 11. člen ), ni dilem, da KPPN velja za tožnico, ki je novinarka in opravlja takšno delo. Glede vprašanja veljavnosti KP za delodajalce, torej toženo stranko, je treba ugotoviti, da KPPN ne velja za vse delodajalce. Tudi ZKolP ne pozna erga omnes veljavnosti kolektivnih pogodb za delodajalce (razen v primeru razširjene veljavnosti kolektivnih pogodb – 10., 11. in 12. člen), vendar iz (kot navedeno v ničemer obrazloženih) revizijskih navedb ne izhaja, da tožena stranka ne bi bila članica enega od podpisnikov KP na strani delodajalcev, da bi izstopila iz tega članstva, niti da bi ta podpisnik veljavno odpovedal KP in bi ta zanjo dejansko tudi prenehala veljati.
Izven navedenega okvira presojanja veljavnosti KPPN za toženo stranko je treba poudariti, da iz drugega odstavka 2. člena tožničine pogodbe o zaposlitvi izhaja, da se je tožena stranka zavezala upoštevati tudi določbe KPPN glede letnega dopusta. KPPN je za tožnico ugodnejša kot PKP in KPČIZKD ter jo je tožena stranka dolžna upoštevati tudi glede na določbo 7. člena ZDR.
Zmanjšanje obsega poslovanja je utemeljen odpovedni razlog. Izkazovalo se je v izkazu poslovnega izida za leto 2009, zato je sodišče druge stopnje utemeljeno presodilo, da je imela tožena stranka, ki se ukvarja z gradbeno dejavnostjo, pravico obsegu pridobljenih oziroma predvidenih poslov že po načelu ekonomske učinkovitosti prilagoditi organizacijo poslovanja. Med organizacijske ukrepe sodi tudi zmanjšanje števila zaposlenih. Na njeno pravico, da v primeru zmanjšanega obsega poslovanja zmanjša število zaposlenih na posameznih delovnih mestih, ne vpliva dejstvo, da se za ta ukrep ni odločila v enako slabih letih 2005 in 2006.
Revizija ima prav, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi skrajno sredstvo in je utemeljena le, če ni na razpolago drugih, milejših ukrepov, s katerimi bi pogodbeno razmerje ostalo v veljavi. Pri obstoju poslovnega razloga je tak ukrep zaposlitev delavca pod spremenjenimi pogoji na drugih delih, dokvalifikacija in prekvalifikacija (tretji odstavek 88. člena ZDR).
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 96. Kolektivna pogodba za dejavnost elektroindustrije Slovenije člen 12, 33.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – kriteriji za določitev presežnih delavcev – diskriminacija – pravica do izobraževanja
Pravica do izobraževanja ni absolutna pravica delavca, ampak je soodvisna od potreb delovnega procesa in finančnih zmožnosti delodajalca. Sodišče druge stopnje je pojasnilo, kako je tožena stranka organizira izobraževalni proces, vodi matrike šolanja ter pripravlja šolanja za opravila, ki jih v proizvodnji potrebuje. Da bi bila tožnica od takega izobraževanja neutemeljeno izločena, sodišče ni ugotovilo. Revizijsko sodišče zato soglaša z zaključki sodišča druge stopnje, da uporabljeni ukrepi za določitev presežnih delavcev niso bili diskriminatorni in da jih je tožena stranka v tožničinem primeru uporabila pravilno.
Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju člen 126.
priznanje zavarovalne dobe – obstoj elementov delovnega razmerja
V obravnavani zadevi ni bil podan najpomembnejši opredelilni element delovnega razmerja, to je razmerje podrejenosti delavca delodajalcu. Ta se kaže v tem, da delavec dela po navodilih in pod nadzorom delodajalca, v obravnavanem primeru pa je šlo za pomoč med zakoncema.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/5, 113. ZOFVI člen 115, 116. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 38, 39.
javni zavod - učitelj - odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - posebno varstvo pred odpovedjo - sprememba programa vzgoje in izobraževanja
Zaradi spremembe programa vzgoje in izobraževanja, spremenjenega načina financiranja in zmanjšanega vpisa dijakov za novo šolsko leto tožena stranka tožniku ni mogla več zagotoviti dela po pogodbi o zaposlitvi.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 96. Kolektivna pogodba za dejavnost elektroindustrije Slovenije člen 12, 33.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kriteriji za določitev presežnih delavcev - ocena delovne uspešnosti - možnost zaposlitve pod spremenjenimi pogoji
Delodajalec v primeru t. i. individualnih odpustov ni dolžan preverjati, ali je ob ugotovljenem poslovnem razlogu za odpoved pogodbe o zaposlitvi mogoče delavca zaposliti tudi pri drugem delodajalcu. Te dolžnosti mu zakon ne nalaga, torej mu ni mogoče očitati nezakonitega ravnanja, če tega ne stori. Navedeno velja tudi za primer, če gre za dve družbi - pravni osebi, ki zaposlujeta svoje delavce, vendar sta lastninsko povezani in opravljata delo na isti lokaciji.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – hujša kršitev delovnih obveznosti
Revizijsko sodišče soglaša s presojo, da je bilo ravnanje tožnika tako, da ga je možno opredeliti kot hujšo kršitev in da vrsta njegovih opustitev in grobo kršenje pravil kaže, da je bila kršitev storjena naklepoma. Zato ne more biti uspešno revizijsko prizadevanje, da je šlo pri spornem nakupu le za neustrezno ravnanje (kot sicer mestoma navede sodišče druge stopnje), saj je tožena stranka dokazala, da je šlo za nameren obid internih pravil oziroma za njihovo grobo kršenje.