ZUS-1 samostojnega predloga za dopustitev revizije, kot ga pozna ZPP, ne predvideva, ampak mora revident v vloženi reviziji izkazati tudi njeno dovoljenost v smislu drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Revizija pa se glede na določbo prvega odstavka 83. člena ZUS-1 vloži zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje in ne zoper prvostopenjski upravni akt.
ZBPP člen 13, 13/2. ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. URS člen 14, 14/2.
dovoljenost revizije – brezplačna pravna pomoč – pomembno pravno vprašanje – cenzus - jasna zakonska določba – načelo enakosti pred zakonom – zelo hude posledice niso izkazane
Glede izpolnjevanja pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči so vsi prosilci v izhodišču v enakem položaju. Kje pa je meja za razločevanje med prosilci za brezplačno pravno pomoč, ki izpolnjujejo pogoje za dodelitev te pomoči oziroma ne izpolnjujejo pogojev za tako pomoč, pa sodi v prosto polje presoje zakonodajalca.
Z odvzemom brezplačne pravne pomoči je bila revidentki odvzeta polovica povračila stroškov za izvedenca finančne stroke, ne pa možnost predlaganja vseh dokazov, s katerimi bi v pravdnem postopku dokazovala svoje trditve. Revidentka niti ni navedla, katere konkretne posledice bodo njej nastale v primeru neizvedbe dokaza s finančnim izvedencem. Pa tudi sicer iz določb ZPP ali iz katerega drugega zakona niti ne izhaja, da bi ji bil brez angažiranja izvedenca finančne ali kakšne druge stroke onemogočen dostop do sodišča.
dovoljenost revizije – ustavitev inšpekcijskega postopka - stranski udeleženec – obnova postopka – pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano – ni izkazan odstop od sodne prakse
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Revidentka ni konkretizirala pravnega vprašanja, glede katerega zatrjuje odstop od sodne prakse in tudi ni konkretizirala in pojasnila, v čem naj bi glede pravnega vprašanja, ki je pomembno po vsebini obravnavane zadeve, izpodbijana sodba odstopala od odločitev Vrhovnega sodišča, katerih opravilne številke v reviziji sicer navaja, zato uveljavljenega pogoja za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazala.
bivši vojaški zavarovanec - vojaška pokojnina – starostna pokojnina - Sporazum o vprašanjih nasledstva
Ne glede na to, da tožnik ni izpolnil pogojev za upokojitev do 18. 10. 1991, pa v Republiki Sloveniji ni ostal brez pravic na podlagi pokojninskega in invalidskega zavarovanja v času zaposlitve v bivši JLA oziroma zavarovanje po bivših predpisih o vojaških zavarovancih.
Ravno zaradi upoštevanja zavarovalne dobe, ki se šteje s povečanjem, v času tožnikovega zavarovanja po bivših vojaških predpisih (v času zaposlitve v bivši JLA) se je lahko tožnik s 1. 6. 1996 upokojil že ob starosti 52 let. Tožniku je bila torej s 1. 6. 1996 priznana pravica do starostne pokojnine tudi na podlagi določb ZPIZVZ.
Razloga za dvom v mnenje invalidskih komisij sodišče ni imelo, ker tožnica drugega kot to, da je upravičena do invalidnosti I. kategorije zato, ker ji je bila priznana tudi v Nemčiji, ni navajala. Zgolj na podlagi pavšalnega predloga za postavitev izvedenca medicinske stroke, sodišče ni bilo dolžno preizkušati mnenj invalidskih komisij. Gre za strokovna mnenja, ki se z ustreznim izvedencem v sodnem postopku preizkušajo le, če so med medicinsko dokumentacijo in mnenji razhajanja, ki jih je treba še razčistiti.
Iz dejstva, da se tožnici kljub intenzivni rehabilitaciji zdravstveno stanje ni izboljšalo in da je bila po nemških predpisih upravičena do rente zaradi polnega zmanjšanja pridobitne sposobnosti (od 1. 1. 2007 do 31. 3. 2010) še ne izhaja, da so spremembe v tožničinem zdravstvenem stanju takšne, da jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije.
vojaška pokojnina - bivši vojaški zavarovanec - zavrženje predloga za ponovno odmero – pravnomočna odločba
Ob ugotovitvi sodišča, da je bilo v tem primeru o tožnikovi praktično identični zahtevi za priznanje starostne vojaške pokojnine pri toženi stranki že pravnomočno odločeno ob upoštevanju določb ZPIZVZ in MSVN, na katere se sklicuje tožnik, tako da je tožnik v mesecu januarju 2008 vložil novo zahtevo ob nespremenjenem dejanskem stanju in nespremenjenih pravnih podlagah, je tožena stranka njegovo ponovno zahtevo utemeljeno zavrgla.
dovoljenost revizije - rok za vložitev revizije - zavrženje revizije - prepozna revizija
V primerih, ko je revizija sicer po zakonu dovoljena, lahko na podlagi prvega odstavka 367. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) stranka zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje (na podlagi 384. člena ZPP pa tudi zoper sklep) vloži revizijo v tridesetih dneh od vročitve prepisa sodbe oziroma sklepa.
prenehanje delovnega razmerja – kandidat za častnika - slovenska vojska – zaposlitev v slovenski vojski – izpolnitev pogojev – častniška šola
Ker tožnik v roku, določenem v drugem odstavku 92. člena ZObr in v prvem odstavku 4. člena pogodbe o zaposlitvi, ni uspešno zaključil šole za častnike, mu je tožena stranka utemeljeno izdala sklep o prenehanju delovnega razmerja.
neupravičena pridobitev - kondikcija - neupravičena obogatitev - preplačilo - plačilo nečesa, za kar ne obstaja dolžnost plačila - zmota pri plačilu nedolga - vrnitev preplačila - ustavitev izplačila - nadomestilo za čas čakanja na drugo delo
Ugotovljena zmota tožene stranke pri preplačilih nadomestila plače izključuje uporabo 191. člena OZ. Določbo, da nima pravice zahtevati nazaj, kdor kaj plača, čeprav ve, da ni dolžan, je treba razlagati tako, da zmota v obveznosti plačila ne izključuje vrnitvenega zahtevka. Zmota pri plačilu nedolga je eden od tipičnih primerov neupravičene obogatitve. Kot pomotno plačilo se zato pri toženi stranki lahko upoštevajo tudi tista plačila, do katerih je prišlo zgolj zaradi neustrezne koordinacije med posameznimi službami. Iz določbe 191. člena OZ izhaja, da mora biti ravnanje plačnika zavestno – tako glede vednosti kot volje.
SZ-1 člen 121, 121/1. ZSV člen 27a, 30. Pravilnik o metodologiji za upoštevanje dohodka iz dejavnosti za pridobitev pravice do denarne socialne pomoči člen 3.
subvencioniranje neprofitne najemnine – dohodek prosilca – pravilnost podatkov
Presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločitve ne more temeljiti na upoštevanju podatkov, ki v času odločanja sploh še niso bili znani.
ZDR člen 18, 18/1, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 244.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev z znaki kaznivega dejanja – rok za odpoved – delodajalec
Tožnica je kot poslovodja d.o.o. pri opravljanju gospodarske dejavnosti izrabila svoj položaj in prestopila meje svojih pravic, ko si je nakazala sporni znesek 58.300 EUR, do katerega ni bila upravičena, si tako pridobila premoženjsko korist v škodo tožene stranke in s tem izpolnila zakonske znake kaznivega dejanja po 244. členu KZ.
odvetniška dejavnost – polovični delovni čas – starostna pokojnina – delna pokojnina – prijava v obvezno zavarovanje
Ker je bila revidentka ob dokončnosti odločbe z dne 25. 1. 2010 zavarovana v obveznem pokojninskem zavarovanju za polni delovni čas, ji delna pokojnina za polovični delovni čas ne more biti priznana (drugi odstavek 156. člena ZPIZ-1), saj oseba ne more biti istočasno polno zavarovana iz naslova starosti in obenem biti imetnik pravice do delne starostne pokojnine (torej iz že nastalega zavarovalnega primera).
invalidska pokojnina - pravica do invalidske pokojnine – začetek izplačevanja
Sodišče je s svojo ugotovitvijo, da je pri tožeči stranki podana invalidnost I. kategorije, nadomestilo odločbi tožene stranke o ugotovljeni invalidnosti II. kategorije. Odločba tožene stranke, izdana leta 2008, tako lahko pomeni le, da tožeča stranka v letu 2008 ni pridobila novih pravic v primerjavi s tistimi, ki so ji bile priznane v pravnomočno zaključenem postopku v zvezi z odločbama z dne 14. 8. 2006 in 22. 1. 2007, ki sta bili predmet tega spora.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 96. Kolektivna pogodba za dejavnost elektroindustrije Slovenije člen 12, 33.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – kriteriji za določitev presežnih delavcev – diskriminacija – pravica do izobraževanja
Pravica do izobraževanja ni absolutna pravica delavca, ampak je soodvisna od potreb delovnega procesa in finančnih zmožnosti delodajalca. Sodišče druge stopnje je pojasnilo, kako je tožena stranka organizira izobraževalni proces, vodi matrike šolanja ter pripravlja šolanja za opravila, ki jih v proizvodnji potrebuje. Da bi bila tožnica od takega izobraževanja neutemeljeno izločena, sodišče ni ugotovilo. Revizijsko sodišče zato soglaša z zaključki sodišča druge stopnje, da uporabljeni ukrepi za določitev presežnih delavcev niso bili diskriminatorni in da jih je tožena stranka v tožničinem primeru uporabila pravilno.
kolektivni delovni spor – sodelovanje delavcev pri upravljanju - volitve v svet delavcev - volitve članov sveta delavcev - zakonitost volitev
V drugem odstavku 12. člena ZSDU so taksativno določeni tisti, ki nimajo aktivne volilne pravice, in sicer so to direktor, prokuristi in delavci, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi v skladu z 72. členom ZDR. Slednji so torej vodilno osebje po ZSDU in glede na 13. člen ZSDU nimajo pasivne volilne pravice. ZSDU v 1.a členu pojasnjuje, da „direktor“ po tem zakonu pomeni poslovodstvo, kakor ga določa zakon, ki ureja gospodarske družbe (a točka 1.a člena ZSDU). Po določbi 72. člena ZDR lahko sklenejo pogodbo o zaposlitvi poslovodne osebe in prokuristi.
Izvoljena predstavnica delavcev ni bila članica uprave oz. upravnega odbora delniške družbe ali prokuristka niti ni imela sklenjene pogodbe o zaposlitvi po 72. členu ZDR, zato je imela pasivno volilno pravico.
ZKolP člen 5, 10, 11, 12. ZDR člen 7, 29.Kolektivna pogodba za poklicne novinarje člen 2.
veljavnost kolektivne pogodbe - odmera letnega dopusta - veljavnost kolektivnih pogodb - osebna veljavnost - veljavnost za delodajalca - sklicevanje na kolektivno pogodbo v pogodbi o zaposlitvi - upoštevanje ugodnejših določb kolektivne pogodbe
Veljavnost KPPN je vezana na osebe (novinarke in urednice) in delodajalce (le na delodajalce v določenih dejavnostih). Tudi upoštevajoč pravila o osebni veljavnosti kolektivnih pogodb po ZKolP, ki velja v času uveljavljanja pravice do letnega dopusta (10. in 11. člen ), ni dilem, da KPPN velja za tožnico, ki je novinarka in opravlja takšno delo. Glede vprašanja veljavnosti KP za delodajalce, torej toženo stranko, je treba ugotoviti, da KPPN ne velja za vse delodajalce. Tudi ZKolP ne pozna erga omnes veljavnosti kolektivnih pogodb za delodajalce (razen v primeru razširjene veljavnosti kolektivnih pogodb – 10., 11. in 12. člen), vendar iz (kot navedeno v ničemer obrazloženih) revizijskih navedb ne izhaja, da tožena stranka ne bi bila članica enega od podpisnikov KP na strani delodajalcev, da bi izstopila iz tega članstva, niti da bi ta podpisnik veljavno odpovedal KP in bi ta zanjo dejansko tudi prenehala veljati.
Izven navedenega okvira presojanja veljavnosti KPPN za toženo stranko je treba poudariti, da iz drugega odstavka 2. člena tožničine pogodbe o zaposlitvi izhaja, da se je tožena stranka zavezala upoštevati tudi določbe KPPN glede letnega dopusta. KPPN je za tožnico ugodnejša kot PKP in KPČIZKD ter jo je tožena stranka dolžna upoštevati tudi glede na določbo 7. člena ZDR.
ZZVZZ člen 80, 81, 82, 85. ZDSS-1 člen 63. ZPP člen 379, 379/2.
bolniška odsotnost – začasna nezmožnost za delo – procesna predpostavka
Tožena stranka je utemeljeno uveljavljala bistveno kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve in druge stopnje, ko je sodišče v nasprotju s 63. členom ZDSS-1 dopustilo tožbo glede presoje utemeljenosti tožnikove delazmožnosti od 28. 7. 2009 dalje, ne da bi tožnik o tem vprašanju predhodno zahteval odločanje v upravnem postopku pri toženi stranki, kolikor je menil, da so bili podani razlogi za ponovno priznanje nezmožnosti za delo.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/5, 113. ZOFVI člen 115, 116. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 38, 39.
javni zavod - učitelj - odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - posebno varstvo pred odpovedjo - sprememba programa vzgoje in izobraževanja
Zaradi spremembe programa vzgoje in izobraževanja, spremenjenega načina financiranja in zmanjšanega vpisa dijakov za novo šolsko leto tožena stranka tožniku ni mogla več zagotoviti dela po pogodbi o zaposlitvi.
Tožena stranka je storila vse, da bi tožniku pravočasno vročila vabilo na zagovor, saj je to poskusila storiti kar trikrat (po pooblaščenki, po pošti in po vročevalcu) in ji zato ni mogoče očitati, da tožniku zagovora ni omogočila.
Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju člen 126.
priznanje zavarovalne dobe – obstoj elementov delovnega razmerja
V obravnavani zadevi ni bil podan najpomembnejši opredelilni element delovnega razmerja, to je razmerje podrejenosti delavca delodajalcu. Ta se kaže v tem, da delavec dela po navodilih in pod nadzorom delodajalca, v obravnavanem primeru pa je šlo za pomoč med zakoncema.