ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS0015523
ZOR člen 186, 360, 360/1, 360/2, 361, 361/1, 376, 376/1, 376/2, 377, 383. URS člen 26. ZTuj. ZUSDDD. EKČP člen 41. ZPP člen 384, 384/1.
povrnitev škode - odgovornost države - izbrisani - nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - premoženjska in nepremoženjske škoda - zapadlost - zapadlost odškodninske obveznosti - prenehanje obveznosti - zastaranje - dopustnost ugovora zastaranja - načela javne morale - kdaj začne zastaranje teči - čas, ki je potreben za zastaranje - zastaranje odškodninske terjatve - odškodninska terjatev za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem - subjektivni zastaralni rok - zavedanje o škodi - zavedanje o storilcu - objektivni zastaralni rok - bodoča škoda - sukcesivno (kontinuirano) nastajajoča škoda - zadržanje zastaranja - nepremagljive ovire - dovoljenost revizije zoper (razveljavitveni) sklep o stroških postopka - zavrženje revizije
Za začetek teka subjektivnega zastaralnega roka pri odškodninskih terjatvah je pomembno oškodovančevo zavedanje o dveh okoliščinah: škodi in storilcu (prvi odstavek 376. člena ZOR). Vedenje o storilcu ne pomeni vedenja o njegovi odgovornosti oziroma podlagi njegove odgovornosti, temveč o osebi kot povzročitelju škode.
Zakonodaja, na kateri je temeljil izbris tožnika iz registra stalnega prebivalstva in za katero je Ustavno sodišče Republike Slovenije ugotovilo, da je v neskladju z URS(Zakon o tujcih, Zakon o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji) v konkretnem primeru ni prepovedovala uveljavljanja tovrstnih zahtevkov niti ni drugače nepremagljivo posegla v tožnikovo pravico sodno zahtevati izpolnitev obveznosti (383. člena ZOR). Tožnik bi moral tožbo vložiti pred potekom zastaranja, v postopku pa bi se nato po potrebi presojala tudi (ne)ustreznost tedaj obstoječe zakonske ureditve in njena (ne)skladnost z URS.
ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VS0015531
ZOR člen 376, 376/1, 383. URS člen 26. ZPP člen 371, 384, 384/1.
odškodninska odgovornost države – izbrisani – nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva – povrnitev škode – premoženjska in nepremoženjska škoda – zastaranje – kdaj začne zastaranje teči – čas, ki je potreben za zastaranje – zastaranje odškodninske terjatve – subjektivni in objektivni zastaralni rok - zavedanje o škodi – zavedanje o storilcu – zadržanje zastaranja – nepremagljive ovire – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – obrazloženost revizije – dovoljenost revizije zoper sklep o stroških
Za začetek teka subjektivnega zastaralnega roka pri odškodninskih terjatvah je pomembno oškodovančevo zavedanje o dveh okoliščinah: škodi in storilcu (prvi odstavek 376. člena ZOR). Zavedanje o storilcu vključuje zavedanje o ravnanju te osebe v dejanskem svetu, ne pa tudi pravne ocene (protipravnosti) storilčevega ravnanja. Riziko (pravočasne) ocene, da je zaznavno škodno ravnanje tožene stranke protipravno, torej nosi tožeča stranka.
Drugačne presoje zastaranja ne utemeljuje niti zakonodaja, na kateri je temeljil izbris tožnika iz registra stalnega prebivalstva in za katero je Ustavno sodišče ugotovilo, da je v neskladju z URS. Tožnica bi morala tožbo vložiti pred potekom zastaranja, v postopku pa bi se nato po potrebi presojala tudi (ne)ustreznost tedaj obstoječe zakonske ureditve in njena (ne)skladnost z URS.
OZ člen 147, 147/1, 147/3, 148. ZOR člen 170, 170/2, 172, 172/2. URS člen 26, 26/1, 26/2.
povrnitev škode - neposredna odškodninska odgovornost državnega tožilca (sodnika) - neposredni odškodninski zahtevek zoper generalno državno tožilko - odškodninska odgovornost države - odgovornost za drugega - odškodninska odgovornost delavca pravne osebe - odškodninska odgovornost organa pravne osebe
Odgovornost državnega tožilca se ne presoja po določbah o odgovornosti delodajalca za škodo, ki jo povzroči njegov delavec oziroma javni uslužbenec, temveč po določbah o odgovornosti pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ.
načelno pravno mnenje Komisije za preprečevanje korupcije - povrnitev škode - odgovornost države za delo sodnika – podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost – sodniška imuniteta - zavrženje tožbe – meritorno odločanje – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišči prve in druge stopnje sta po oceni revizijskega sodišča res zmotno uporabili materialno pravo, ko sta odločili, da je vsa očitana ravnanja mogoče opredeliti kot mnenje, dano pri odločanju na sodišču. To pa pomeni, da sodišče prve stopnje tožbe ne bi smelo zavreči kot nedovoljene, ampak bi o tožbenem zahtevku moralo meritorno odločiti.
URS člen 26. ZOR člen 360, 360/1, 376, 377. EKČP člen 41.
odškodninska odgovornost države - izbrisani - nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - povrnitev škode - premoženjska in nepremoženjska škoda - zastaranje odškodninske terjatve - zavedanje o škodi - zavedanje o storilcu
Zakonodajalec je na načelni ravni pretehtal sprejemljivost zastaranja tudi za primere, ko (odškodninska) terjatev izvira iz hujših škodnih dogodkov. Ti primeri zato niso „prekrita praznina“, ki bi jo sodišče smelo zapolniti z ustrezno razlago (teleološko redukcijo).
Šteje se, da je oškodovanec zvedel za škodo, ko je zvedel ne le, da je škoda nastala, ampak tudi kakšen je njen obseg in višina. Glede storilca pa se šteje, da je oškodovanec zanj izvedel, ko je izvedel za okoliščine, pod katerimi v odškodninskem pravu določen subjekt odgovarja za povračilo škode.
Zavedanje o storilcu vključuje zavedanje o ravnanju te osebe v dejanskem svetu, ne pa tudi pravne ocene (protipravnosti) storilčevega ravnanja. To velja tudi v obravnavanem primeru tako glede dolgotrajnosti upravnega postopka kot tudi glede neustreznosti pravne ureditve. Riziko pravočasne ocene, da je zaznavno škodno ravnanje tožene stranke protipravno, vselej nosi tožeča stranka. Zato za odločitev o zastaranju odškodninskih zahtevkov tožnika ne more biti pomembna niti odločba Ustavnega sodišča iz leta 1999 (št. U-I-284/94), še manj pa odločba Ustavnega sodišča iz leta 2002 (št. U-I-246/02).
Zakonodajalec zaenkrat ni zagotovil pravne podlage, ki bi ob okoliščinah konkretnega primera tožniku omogočala uspeh kljub toženkinem ugovoru zastaranja.
odškodninska odgovornost države – izbrisani – nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva – povrnitev škode – premoženjska in nepremoženjska škoda – zastaranje – kdaj začne zastaranje teči – čas, ki je potreben za zastaranje – zastaranje odškodninske terjatve – subjektivni in objektivni zastaralni rok - zavedanje o škodi – zavedanje o storilcu - zadržanje zastaranja – nepremagljive ovire – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – obrazloženost revizije – dovoljenost revizije zoper sklep o stroških
Za začetek teka subjektivnega zastaralnega roka pri odškodninskih terjatvah je pomembno oškodovančevo zavedanje o škodi in storilcu (prvi odstavek 376. člena ZOR), ki ni pogojeno z vedenjem o storilčevi odgovornosti oziroma o podlagi njegove odgovornosti. Riziko (pravočasne) ocene, da je škodno ravnanje tožene stranke protipravno, torej nosi tožeča stranka, ki ne sme odlašati z realizacijo svojih pravic.
ZDoh člen 15, 15/1-3, 15/5, 19, 19/1-13, 114, 114/1. ZDavP člen 15, 114, 114/3, 116, 116/1. ZUP člen 147, 150.
davek od dobička pravnih oseb – sponzorska pogodba – prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje – plačilo preko agenta - rezident druge države – dokazno breme – predhodno vprašanje – davek od osebnih prejemkov
Dohodek se šteje za izplačanega tudi v primeru, ko ga upravičenec (v obravnavanem primeru sponzoriranec) pred prejemom odstopi tretjim osebam (v obravnavanem primeru agentu).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006186
ZKP člen 41, 371, 371/1-2,372, 372-1, 372-5, 420, 420/2. KZ-1 člen 299, 299/4.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nepristranskost sodnika – zahteva za izločitev – kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – preprečitev uradnega dejanja uradni osebi – zakonski znaki kaznivega dejanja - odločba o kazenski sankciji - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Za storitev kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja ni potrebno, da bi storilec kumulativno ogrozil življenje, telo, osebno varnost ali premoženje uradne osebe ali njenih bližnjih sorodnikov, temveč za storitev kaznivega dejanja zadošča že uresničitev ene od alternativno naštetih posledic.
ZEMLJIŠKA KNJIGA - STANOVANJSKO PRAVO - LASTNINJENJE
VS0015498
ZPPLP člen 6. ZZK-1 člen 9, 248, 248/2. ZZK člen 17, 17/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - načelo zemljiškoknjižnega prednika - privatizacija stanovanj - prodaja posameznega dela stavbe - prehodne in končne določbe ZPPLPS - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini
Načelo zemljiškoknjižnega prednika ne velja v primeru kupcev stanovanj po določbah 8. poglavja SZ.
Pri presoji, ali so podani zakonski znaki kaznivega dejanja ogrožanja varnosti, sodišče izhaja iz vsebine izrečenih groženj, okoliščin in dejstev, v katerih so bile grožnje izrečene, odnosa med obdolžencem in oškodovancem, njunih osebnostnih lastnosti, ipd. - sodnik vrednoti konkretno dejansko stanje in njegova odločitev je vedno vrednostna in ne pravnotehnična.
dovoljenost revizije – denacionalizacija – priznanje položaja stranke – obnova postopka – ničnost odločbe – nepravočasnost predloga za priznanje položaja stranke – nepravočasnost predloga za obnovo postopka – neobstoj ničnostnih razlogov – trditveno in dokazno breme – pomembno pravno vprašanje po vsebini zadeve - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča – neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje – zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Ne gre za spor, v katerem bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, če se izpodbijajo sklep o (ne)priznanju položaja stranke v postopku, sklep o obnovi postopka in sklep o zavrženju predloga za izrek odločbe za nično. Zato revizija iz razloga po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.
Ker izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje temelji na ugotovitvi, da sta predloga za priznanje položaja stranke v postopku izdaje navedene delne odločbe in obnovo tega postopka prepozna, v zvezi s predlogom za izrek ničnosti delne odločbe pa ni bil ugotovljen noben izmed ničnostnih razlogov iz prvega odstavka 279. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), pravno vprašanje, ki ga izpostavlja revident in ki pomeni vsebinski razlog, s katerim utemeljuje, da bi mu moral biti v postopku izdaje navedene delne odločbe priznan položaj stranke, ni pomembno po vsebini obravnavane zadeve. Enako velja tudi za zatrjevani odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede vprašanj razmerja med sodnim in upravnim postopkom oziroma pristojnostjo v zvezi z ugotavljanjem ničnosti pravnih poslov.
Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča mora revident navesti konkretne posledice, ki jih ima zanj izpodbijana odločitev, in razloge, zaradi katerih so te posledice zanj zelo hude, ter to tudi izkazati.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006199
ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2, 372-1. KZ-1 člen 228, 228/1.
kršitev kazenskega zakona - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - poslovna goljufija - pravice obrambe
Poslovna goljufija predstavlja posebno obliko goljufije, saj je izvršitveno dejanje pri obeh kaznivih dejanjih enako, loči pa se od goljufije v tem, da je preslepitev storjena pri opravljanju gospodarske dejavnosti, in da ni nujno, da je goljufiv namen podan že s sklenitvijo posla.
ZKP člen 371, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 420, 420/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – nedovoljen dokaz - pravice obrambe – zavrnitev dokaznega predloga - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Vložnik pod videzom kršitve kazenskega zakona in bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP prikazuje lasten pogled na ugotovljeno dejansko stanje.
promet s kmetijskimi zemljišči – odobritev pravnega posla - dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – rešeno pravno vprašanje
Revizija ni dovoljena, če je vprašanje, ki je bistveno za odločitev, že rešeno v sodni praksi Vrhovnega sodišča, izpodbijana sodba pa od te prakse ne odstopa.
aktivna procesna legitimacija v upravnem sporu – stranka ali stranski udeleženec upravnega postopka – pomanjkanje aktivne procesne legitimacije
Tožnik, ki v postopku izdaje upravnega akta (izpodbijane delne odločbe o denacionalizaciji) nesporno ni bil niti stranka niti stranski udeleženec (zaradi nepriznanega statusa (stranskega) udeleženca v upravnem postopku), tudi ne more biti stranka upravnega spora, naperjenega zoper izpodbijano delno odločbo.
Trditveno in dokazno breme glede izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revizija ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z jezikovno razlago zakonskega besedila.
pravni interes – položaj stranke – položaj stranskega udeleženca lastnik sosednjih zemljišč - postopek po uradni dolžnosti - naravno vodno javno dobro – predlog za prenehanje statusa
Tožnica je sicer podala predlog za prenehanje statusa naravnega vodnega javnega dobra na nepremičnini parc. št. 15 k. o. ..., torej je predlagateljica organu, da naj začne postopek po uradni dolžnosti. Ni pa zato stranka postopka, saj je to po drugem odstavku 19. člena ZV-1 lahko le lastnik zemljišča javnega dobra, ni pa niti stranska udeleženka, saj v tem postopku ne varuje nobene svoje pravice oziroma pravne koristi.
ZUS-1 člen 83, 83/4. ZGO-1 člen 66, 66-5, 210. ZPNačrt člen 79, 79/9.
komunalni prispevek za namen gradnje – pravni interes za revizijo
Če komunalni prispevek za namen gradnje ni odmerjen v zakonskem roku, njegovo plačilo ni več pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja (deveti odstavek 79. člena ZPNačrt). Investitor zato ne izkazuje pravnega interesa za revizijo zoper odločbo, s katero je bila odmera komunalnega prispevka za namen gradnje zavrnjena.
dovoljenost revizije – soglasje k projektnim rešitvam - sprememba prostorskega akta – pomembno pravno vprašanje po vsebini zadeve
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Revizija po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se ne nanašajo na vsebino zadeve in zato tudi niso pomembna za pravilno in zakonito odločitev v zadevi.