KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006185
ZKP člen 299, 329, 359, 359/1-1, 364, 364/7, 371, 371/1-8, 371/1-11, 424, 424/1. KZ člen 311, 311/3, 311/5.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nerazumljiv izrek – nasprotje med izrekom in razlogi sodbe – nedovoljeni dokazi - pravice obrambe – odločanje o dokaznem predlogu – opis kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona - prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države - zakonski znaki kaznivega dejanja - kraj storitve kaznivega dejanja - spravljanje drugih čez mejo – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Kršitve enakopravnosti strank ni mogoče ocenjevati samo na podlagi dejstva, da je sodišče dokazne predloge obrambe zavrnilo, dokaznim predlogom nasprotne stranke pa ugodilo. To je lahko eden od pokazateljev, vendar pa je ključnega pomena ali so bili dokazni predlogi taki, da bi jih moralo sodišče, ob upoštevanju ustaljenih meril pri odločanju o tem vprašanju, izvesti.
Na kršitev zakona se v zahtevi za varstvo zakonitosti lahko sklicuje le tisti, ki meni, da so mu bile pred nižjimi sodišči pravice kršene, ne pa zanje tudi zagovorniki soobsojenih.
kulturnovarstveno soglasje – dovoljenost revizije – vrednostni kriterij – pravica ni izražena v denarni vrednosti – pomembno pravno vprašanje – standard natančne in konkretne opredelitve – zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
V odločbi o zavrnitvi zahteve za izdajo kulturnovarstvenega soglasja obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
Ker revident pomembnega pravnega vprašanja ne (iz)postavlja, temveč se zgolj sklicuje na določbo 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 in navaja, da sodne prakse sodišča, ki bi obravnavala takšna pravna vprašanja, kot se pojavljajo v tem primeru ni, ni zadostil standardu natančnosti in konkretnosti opredelitve pravnega vprašanja ter zato ni izkazal izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča revident s pavšalnimi in neizkazanimi trditvami, zelo hudih posledic izpodbijane odločitve v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazal. Da je treba kulturni spomenik uporabljati in vsa (gradbena) dela na njem izvajati tako, da se ohranijo ključne značilnosti kulturnega spomenika, pa je splošno znano in je sklicevanje na zelo hude posledice, ki naj bi revidentu nastale zaradi kulturnovarstvenemu soglasju skladne rabe kulturnega spomenika brezpredmetno.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006215
ZKP člen 371, 372, 372-3, 420, 420/2. KZ-1 člen 7, 54.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – kršitev kazenskega zakona – prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - res iudicata - nadaljevano kaznivo dejanje – zastaranje - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Izključitev naknadnega sojenja za kvantitativno večji del nadaljevanega kaznivega dejanja bi bila v nasprotju z namenom tega instituta.
dovoljenost revizije – vrednost glavnega zahtevka – zavrženje revizije
Vrednost glavnega zahtevka, ki je vsebovan v vtoževanem znesku, ne presega revizijskega praga iz drugega odstavka 367. člena ZPP. Zato revizija proti izpodbijani odločbi ni dovoljena.
Upoštevaje izid pritožbenega postopka, v katerem je tožeča stranka z izdajo sodbe sodišča druge stopnje že dosegla cilj, ki ga zasleduje z vloženim izrednim pravnim sredstvom, se izkaže, da tožeča stranka nima pravnega interesa za revizijo.
ZDDV-1 člen 67, 67/4. ZUS-1 člen 64, 64/1-4, 94, 94/1.
dovoljena revizija - vrednost spora – davek na dodano vrednost – odbitek vstopnega DDV – izdajatelju računa odvzeta identifikacijska številka za DDV – lojalna razlaga nacionalnega prava
Prvostopenjsko sodišče in upravna organa bi lahko in tudi morali v skladu z načelom lojalne razlage nacionalnih predpisov določbe 67. člena ZDDV-1, na katere so oprli svojo odločitev, razlagati v skladu s stališči SEU ter zaključiti, da za naknadno odmero vstopnega DDV (ki ga je zavezanec pri svojem davčnem obračunu odbil), ne zadostuje zgolj ugotovitev, da v trenutku izdaje računov izdajatelj računa ni imel več veljavne identifikacijske številke.
Ustava člen 27, 154. ZPP člen 14, 41, 41/2, 154, 154/1, 165, 165/1, 367, 367/2, 370, 370/3, 377, 378. ZOR člen 412, 412/1, 412/2. OZ člen 1060. ZKP člen 146, 147, 147/1, 161, 161/1. ZPol člen 56, 56/3, 63, 63/-1.
odgovornost - vložitev kazenske ovadbe – objava člankov – odškodnina zaradi kršitev osebnostnih pravic – podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost – vzročna zveza – neimenovanje na funkcijo - dovoljenost revizije
S pravnomočno sodbo kazenskega sodišča, s katero so bili podredni toženci oproščeni obtožb storitve kaznivih dejanj krive ovadbe, ni bilo rešeno predhodno vprašanje v tej zadevi. Ravnanje pri vlaganju kazenske ovadbe, ki lahko vzpostavi odškodninsko obveznost, ni protipravno le v primeru storitve kaznivega dejanja krive ovadbe, pač pa tudi v vseh drugih primerih, ko gre za (namerno) zlorabo tega instituta (prim. sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 850/2008 z dne 26. 8. 2010) kot tudi v primerih, ko nasprotuje običajni metodi dela ter službenim pravilom in standardom, kot pravilno zaključuje prvostopenjsko sodišče. Zato je zmotno stališče pritožbenega sodišča, da je bilo o (proti)pravnosti ravnanj tožencev pri vložitvi kazenskih ovadb zoper tožnika že odločeno s pravnomočno oprostilno sodbo kazenskega sodišča.
Za odločitev o tožnikovem zahtevku za povrnitev škode, ki je posledica njegovega neimenovanja na funkcijo državnega sekretarja, je namreč ključno, da minister oziroma vlada prosto izbirajo kandidata za državnega sekretarja (prim. tedaj veljavni prvi odstavek 19. člena Zakona o vladi) in da bi zato lahko minister predlog za imenovanje tožnika za državnega sekretarja umaknil brez razloga. Tudi če bi bile ovadbe zoper tožnika zavržene že pred odločanjem ministra o kandidatu za to funkcijo (kot tudi če sploh ne bi bile vložene), to še ne bi zagotovilo tožniku imenovanja na želeno funkcijo. Zato po presoji revizijskega sodišča ni pravnorelevantne vzročne zveze med okoliščino, da v decembru 2000 o ovadbah zoper tožnika še ni bilo odločeno ter neimenovanjem tožnika na mesto državnega sekretarja.
ZUS-1 člen 2, 4, 17, 17/5. ZUP člen 2, 5. ZVis člen 24, 24/1-2.
imenovanje dekana – volilna opravila - začasna odredba – izpolnjenost procesnih predpostavk za tožbo – akt, ki se izpodbija v upravnem sporu - status tožene stranke
Ker sodišče prve stopnje ni opravilo celovitega, zlasti pa ne pravilnega predhodnega preizkusa izpolnjenosti procesnih predpostavk za odločanje o začasni odredbi, je preuranjeno odločilo o začasni odredbi.
zahteva za razpis referenduma - začasna odredba – ureditev stanja glede na sporni akt - nepopravljiva škoda
Tožnica v tem upravnem sporu uveljavlja uresničitev pobude volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma (prvi odstavek 47. člena ZLS) oziroma uresničitev zahteve za razpis referenduma (peti odstavek 47. člena ZLS). To pa je v upravnem sporu, kot je obravnavani, mogoče uveljaviti le z začasno prepovedjo objave splošnega akta, glede katerega se zahteva referendum. S pobudo oziroma zahtevo za razpis referenduma se namreč po zakonu lahko zahteva le izvedba referenduma, ne pa razveljavitev splošnega akta, glede katerega se referendum zahteva.
dopuščena revizija – bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje – povrnitev nepremoženjske škode – odškodnina - sprememba sodbe sodišča prve stopnje – trditvena podlaga tožbe – poziv na dopolnitev tožbe – materialno procesno vodstvo
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje s spremembo odločitve (tj. z opredelitvijo trditev o vzročni zvezi in o nedopustnem ravnanju za pomanjkljive in z zavrnitvijo zahtevka) storilo bistveno kršitev določb postopka: 1) ker tožnice v okviru materialnega procesnega vodstva ni pozvalo na dopolnitev tožbe oz. konkretizacijo trditvene podlage; 2) ker sodbe sodišča prve stopnje ni razveljavilo in zadeve vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, da bi le-to v okviru materialnega procesnega vodstva tožnico pozvalo na dopolnitev tožbe oziroma konkretizacijo trditvene podlage.
odvetništvo – neizpolnjevanje razpisnih pogojev – sofinanciranje stroškov prve zaposlitve brezposelne osebe – dovoljenost revizije – zavrženje – pomembno pravno vprašanje
Ker revident pomembnega pravnega vprašanja ni izpostavil na zatrjevani način, tudi ne more uspeti s sklicevanjem na neenotno sodno prakso sodišča prve stopnje glede vprašanja, o katerem Vrhovno sodišče še ni odločalo, pri čemer odločb prvostopenjskega sodišča, v katerih bi bila glede pravnega vprašanja, o katerem Vrhovno sodišče še ni odločalo in od katerega bi bila odvisna odločitev v zadevi, sprejeta različna stališča, ni predložil (niti navedel).
nedopustnost izvršbe – pridobitev lastninske pravice – pravni posel – vzpostavitev etažne lastnine – zaznamba sklepa o izvršbi – vknjižba lstninske pravice – lastninska pravica v pričakovanju
Tožnica je lastninsko pravico v pričakovanju na spornih nepremičninah dokazala s predložitvijo kupoprodajne pogodbe, iz katerih izhaja, da se lahko vpiše v zemljiško knjigo, z nastopom posesti na nepremičnini ter dejstvom, da vpis lastninske pravice pred 16. 2. 2005 na nepremičninah zaradi nevzpostavljene etažne lastnine na objektu ni bil mogoč. Navedene okoliščine potrjujejo, da so lastninska upravičenja zemljiškoknjižnega lastnika (dolžnika) prešla nanjo kot kupca. Na podlagi pridobljenih upravičenj ima t.i. lastninsko pravico v pričakovanju, ki preprečuje izvršbo (tretji odstavek 65. člena ZIZ).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – uslužbenec pristojnega sodišča kot zakonec stranke v postopku – strokovna sodelavka - objektivna nepristranskost sodišča
Ker je toženčeva žena zaposlena kot strokovna sodelavka pri sodišču, ki bi moralo odločati v njegovi zadevi in z njo sodniki glede na naravo dela vsakodnevno strokovno sodelujejo, s sodnico, kateri je zadeva dodeljena v reševanje, pa sta celo prijateljici, bi utegnil v javnosti nastati dvom v nepristranskost odločanja.
Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih, Priloga točka 11/1-3, 11/1-4. ZOR člen 131. ZPP člen 339, 339/2-14.
povrnitev nepremoženjske škode – odgovornost glavnega izvajalca – odgovornost delodajalca – odgovornost podizvajalca - nesreča pri delu - poškodba pri demontaži gradbenega odra – varstvo pri delu – bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost - vmesna sodba
Upoštevajoč dejstva, da odgovorni osebi toženke (ki sta neposredno vodili delo na gradbišču) skupinovodji in ostalim delavcem, ki so bili zadolženi za demontažo gradbenega odra, nista dali ustreznih varnostnih navodil, kako naj demontaža odra poteka; da tudi skupinovodja „podrejenih“ delavcev ni poučil o pravilnem vrstnem redu odstranjevanja posameznih elementov; in da je bil tožnik usposobljen le za opravljanje enostavnih gradbenih del (kar pa demontaža gradbenega odra ni bila), je zaključiti, da delavca toženke (pri sestavi skupine za demontažo odra) nista ravnala v skladu z varnostnimi predpisi (po katerih smejo odre demontirati samo strokovno izurjeni delavci). Zato je materialnopravno pravilen zaključek sodišč prve in druge stopnje, da je toženka (tudi) krivdno odgovorna za tožniku nastalo škodo.
Življenjsko nesprejemljivo bi bilo, če bi bila odgovornost toženke (ki je organizirala celoten delavni proces na gradbišču ter sestavila skupino, ki ni bila primerna in strokovno usposobljena za demontažo odra) za poškodbe ali zdravstvene okvare „posojenih„ delavcev povsem izključena.
pripravljalna dela v zvezi z razlastitvijo – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano – zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Revident, ki se na splošno sklicuje na ustavnopravni položaj in pomen lastninske pravice ter navaja, da je zato treba restriktivno in jasno opredeliti pogoje za razlastitev in natančno opredeliti razlastitveni postopek, ni postavil konkretnega pravnega vprašanja, pomembnega po vsebini zadeve. Brez natančno in konkretno (iz)postavljenega pomembnega pravnega vprašanja po vsebini obravnavane zadeve pa ni mogoča presoja dovoljenosti revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker je v obravnavani zadevi predmet izpodbijanja odločba o dovolitvi pripravljalnih del (izvedba postopka za ureditev meje in parcelacije obstoječe ceste), ki v lastninsko pravico na nepremičnini ne posegajo, revident dovoljenosti revizije po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazal z navedbami o posegu v lastninsko pravico zaradi razlastitve.
dopuščena revizija – bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje – povrnitev nepremoženjske škode – odškodnina - sprememba sodbe sodišča prve stopnje – standard obrazloženosti sodbe sodišča druge stopnje
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje ob spremembi sodbe sodišča prve stopnje storilo bistveno kršitev določb postopka po 360. členu Zakona o pravdnem postopku, ker obrazložitev ne zadošča standardu obrazloženosti sodbe druge stopnje.
OZ člen 131, 131/1, 135, 171, 179. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 379, 379/1.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka – nasprotje med dejstvi v zapisniku in razlogi sodbe – povrnitev škode - odškodnina – odgovornost države – poškodba vojaka – sokrivda
Pritožbeno sodišče se ni opredelilo do vseh pomembnih pritožbenih trditev, v svoji sodbi pa je povzelo tožnikovo izpoved drugače, kot izhaja iz zapisnika.