ZDavP-2 člen 88, 88/2. ZUP člen 274, 275, 276, 277. ZDoh-2 člen 120. ZUS-1 člen 83, 83/2-2.
davki – dovoljena revizija – neenotna sodna praksa – odprava in razveljavitev oziroma sprememba odločbe po nadzorstveni pravici - izredno pravno sredstvo – zahteva stranke – kasneje zavzeta drugačna razlaga določbe
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je ponovna presoja drugostopenjskega davčnega organa, ki je hkrati nadzorstveni organ (glej 276. člen ZUP), o zakonitosti konkretne prvostopenjske odločbe izključena, če je sam o pritožbi oziroma o drugem pravnem sredstvu zoper isto odločbo že odločal ter tako odločbo presodil za zakonito (enako tudi sodba Vrhovnega sodišča U I 552/59 z dne 24. 10. 1959).
V primeru, če je drugostopenjski organ že odločal o zakonitosti konkretnega upravnega akta v določeni zadevi v zvezi s pritožbo (ali drugim pravnim sredstvom) in v svoji odločbi sprejel pravno stališče, za katerega pritožnik meni, da je napačno, pritožnik pa zoper ta dokončen upravni akt ni sprožil upravnega spora, tak „pritožnik“ (niti drug predlagatelj) ne more uspešno uveljavljati zahteve za uporabo nadzorstvene pravice (v smislu 274. člena ZUP oziroma 88. člena ZDavP-2) niti tega pravnega sredstva ne more po uradni dolžnosti uporabiti drugostopenjski (nadzorstveni) organ.
dovoljenost revizije – novo pooblastilo za vložitev revizije – zavrženje revizije
Sodba pritožbenega sodišča je bila izdana 16. 12. 2009, zato bi moralo pooblastilo za vložitev revizije izvirati iz časa po tem datumu. Revizijsko sodišče ugotavlja, da je bil na pooblastilu, ki ga je tožničin pooblaščenec predložil sodišču ob vložitvi revizije, prvotno napisani datum 20. 12. 2002 prebeljen in čez napisan nov datum 10. 2. 2010. Iz navedenega izhaja, da pooblastilo, ki ga je predložil tožničin pooblaščenec za vložitev revizije, ni novo.
kršitev pravic osebnosti – zadoščenje o posebnih primerih – kaznivo dejanje zoper moralo – spolni napad na osebo mlajšo od 14 let – pravica do povrnitve škode – nepremoženjska škoda - enotna odškodnina
Kljub temu, da je treba praviloma posamezne škode, ki izvirajo iz istega škodnega dogodka, obravnavati ločeno in za vsako posamezno škodo odmeriti samostojno denarno odškodnino, sta sodišči pravilno upoštevali izjemnost tega primera, kjer se tožničina trpljenja vzajemno pogojujejo in prepletajo, ter prisodili enotno odškodnino za celotno nepremoženjsko škodo.
povrnitev premoženjske škode – najemna pogodba – aktivna legitimacija – zamudna sodba – nasprotje med zatrjevanimi dejstvi in predloženimi dokazi – načelo kontradiktornosti – pravica do izjavljanja – zaslišanje strank kot dokazno sredstvo
Ker je bila stranka sporne najemne pogodbe gospodarska družba, ne pa tožnika, tožnika nista stvarno aktivno legitimirana v obravnavani odškodninski pravdi.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 83, 83/2-2, 83/2-3, 87. ZPP člen 367b.
dovoljenost revizije – davek od dohodkov iz oddajanja premoženja v najem – konkretno pravno vprašanje ni postavljeno – nedovoljene revizijske novote
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Zatrjevano pomanjkanje oziroma neenotnost sodne prakse se mora nanašati na konkretno pravno vprašanje, zato mora revident izpostaviti pravno vprašanje, glede katerega naj bi bila sodna praksa neenotna oziroma pomanjkljiva.
Navedbe, ki so nedovoljene revizijske novote, ne morejo biti podlaga za dovoljenost revizije.
Zelo hudih posledic izpodbijane odločbe revident ne more uspešno izkazovati zgolj z navedbo višine naložene obveznosti in višino svoje pokojnine, ki jo prejema na svoj transakcijski račun.
predlog za dopustitev revizije – neupravičena pridobitev – pravila vračanja – plačilo v izogib sili - obstoj sodne prakse - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Sodna praksa Vrhovnega sodišča v zvezi z uporabo 191. člena OZ oziroma 211. člena ZOR (za primer, ko stranka plača, da bi se izognila sili) že obstaja.
zahteva za razpis referenduma - začasna odredba – ureditev stanja glede na sporni akt - nepopravljiva škoda
Tožnica v tem upravnem sporu uveljavlja uresničitev pobude volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma (prvi odstavek 47. člena ZLS) oziroma uresničitev zahteve za razpis referenduma (peti odstavek 47. člena ZLS). To pa je v upravnem sporu, kot je obravnavani, mogoče uveljaviti le z začasno prepovedjo objave splošnega akta, glede katerega se zahteva referendum. S pobudo oziroma zahtevo za razpis referenduma se namreč po zakonu lahko zahteva le izvedba referenduma, ne pa razveljavitev splošnega akta, glede katerega se referendum zahteva.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006167
ZKP člen 372, 372-1, 392, 392/5. KZ člen 244, 244/1, 244/2. ZGD člen 474, 478, 480. ZFPPod člen 5, 6, 8.
odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi – sprememba sodbe - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja – kazniva dejanja zoper gospodarstvo - zloraba položaja ali pravic - zakonski znaki kaznivega dejanja - izraba položaja - razpolaganje s premoženjem družbe – odgovornost obvladujoče družbe
Izraba položaja je vsako ravnanje pri sklepanju poslov ali drugem razpolaganju s premoženjem gospodarske družbe, do katerega je storilec na podlagi njenih notranjih pooblastil (pogodba, statut, navodila članov družbe itd.) sicer upravičen, vendar pa pri tem namesto interesov gospodarske družbe zasleduje svoje lastne interese oziroma interese tretjih oseb; v tem se tudi kaže nezvestoba do družbe oziroma njenih lastnikov. Položaja v navedenem smislu pa ne izrablja samo tisti, ki prekorači svoja pooblastila, pač pa tudi tisti, ki poslov ne opravlja pošteno in vestno, ki torej ravna v nasprotju s prvim odstavkom 263. člena ZGD. Že po naravi stvari je posledica tovrstnih zlorab položaja (in drugih načinov izvršitve kaznivega dejanja) nastanek oziroma možnost nastanka premoženjske škode za gospodarsko družbo oziroma njene družbenike, delničarje, zaposlene, upnike itd.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006215
ZKP člen 371, 372, 372-3, 420, 420/2. KZ-1 člen 7, 54.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – kršitev kazenskega zakona – prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - res iudicata - nadaljevano kaznivo dejanje – zastaranje - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Izključitev naknadnega sojenja za kvantitativno večji del nadaljevanega kaznivega dejanja bi bila v nasprotju z namenom tega instituta.
odvetništvo – neizpolnjevanje razpisnih pogojev – sofinanciranje stroškov prve zaposlitve brezposelne osebe – dovoljenost revizije – zavrženje – pomembno pravno vprašanje
Ker revident pomembnega pravnega vprašanja ni izpostavil na zatrjevani način, tudi ne more uspeti s sklicevanjem na neenotno sodno prakso sodišča prve stopnje glede vprašanja, o katerem Vrhovno sodišče še ni odločalo, pri čemer odločb prvostopenjskega sodišča, v katerih bi bila glede pravnega vprašanja, o katerem Vrhovno sodišče še ni odločalo in od katerega bi bila odvisna odločitev v zadevi, sprejeta različna stališča, ni predložil (niti navedel).
ZUS-1 člen 2, 4, 17, 17/5. ZUP člen 2, 5. ZVis člen 24, 24/1-2.
imenovanje dekana – volilna opravila - začasna odredba – izpolnjenost procesnih predpostavk za tožbo – akt, ki se izpodbija v upravnem sporu - status tožene stranke
Ker sodišče prve stopnje ni opravilo celovitega, zlasti pa ne pravilnega predhodnega preizkusa izpolnjenosti procesnih predpostavk za odločanje o začasni odredbi, je preuranjeno odločilo o začasni odredbi.
V obravnavani zadevi gre za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za pridobitev sredstev na podlagi pogojev javnega razpisa in za pravico do enakopravnega obravnavanja vseh zainteresiranih subjektov, ki so se prijavili na javni razpis ter posledično za odločanje o izbiri ali neizbiri izvajalca javnih del, ki bo oziroma ne bo deležen sofinanciranja iz proračuna Republike Slovenije. To pa pomeni, da ne gre za pravico ali obveznost stranke, ki bi bila izražena v denarni vrednosti.
Ker je na vprašanje, ki ga revidentka izpostavlja, mogoče odgovoriti že z branjem zakonskih določb, ki ne sprožajo dileme, izpostavljeno vprašanje ne more biti pomembno pravno vprašanje, s katerim bi revidentka lahko izkazala izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije.
nedopustnost izvršbe – pridobitev lastninske pravice – pravni posel – vzpostavitev etažne lastnine – zaznamba sklepa o izvršbi – vknjižba lstninske pravice – lastninska pravica v pričakovanju
Tožnica je lastninsko pravico v pričakovanju na spornih nepremičninah dokazala s predložitvijo kupoprodajne pogodbe, iz katerih izhaja, da se lahko vpiše v zemljiško knjigo, z nastopom posesti na nepremičnini ter dejstvom, da vpis lastninske pravice pred 16. 2. 2005 na nepremičninah zaradi nevzpostavljene etažne lastnine na objektu ni bil mogoč. Navedene okoliščine potrjujejo, da so lastninska upravičenja zemljiškoknjižnega lastnika (dolžnika) prešla nanjo kot kupca. Na podlagi pridobljenih upravičenj ima t.i. lastninsko pravico v pričakovanju, ki preprečuje izvršbo (tretji odstavek 65. člena ZIZ).
dovoljenost revizije – vrednost glavnega zahtevka – zavrženje revizije
Vrednost glavnega zahtevka, ki je vsebovan v vtoževanem znesku, ne presega revizijskega praga iz drugega odstavka 367. člena ZPP. Zato revizija proti izpodbijani odločbi ni dovoljena.
udeležba na dobičku gospodarske družbe – podlaga obdavčitve
Udeležba zaposlenih na dobičku je lahko stvar dogovora med delodajalcem in delojemalcem ali pa stvar odločitve delodajalca. Po svojem bistvu predstavlja eno od oblik motivacije za doseganje boljših rezultatov. Toda takšno izplačilo dela dobička se z davčnega vidika obravnava kot izplačilo dohodka iz zaposlitve in ni predmet nikakršnih davčnih olajšav ali oprostitev.
obnova postopka po uradni dolžnosti – ustavitev postopka – predlog za nadaljevanje postopka – upravičen predlagatelj
Če je obnova upravnega postopka začeta po uradni dolžnosti, stranka oziroma oseba, ki je položaj stranke oziroma stranskega udeleženca uveljavljala na podlagi 9. točke 260. člena ZUP, pa ji je bil ta zavrnjen, in ki torej ni predlagateljica tega postopka, ne more doseči njegovega nadaljevanja, kadar je tak postopek ustavljen.
ZDavP-2 člen 143, 155, 155/1-7. ZDavP-1 člen 40, 40/2. ZDoh člen 1, 2, 3, 4, 5, 37, 40. ZUS-1 člen 83, 83/2-2.
dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – davčna izvršba - davek od dohodkov iz dejavnosti – dohodnina – viri dohodnine - stečaj samostojnega podjetnika posameznika – prenehanje obveznosti, ki izvira iz dejavnosti – obveznost osebne narave - zavrnitev revizije
Poračun dohodnine na letni ravni je v vsakem primeru davek od dohodkov fizičnih oseb, ne glede na naravo posameznega vira dohodnine (tudi če so osnova za dohodnino samo dohodki iz opravljanja dejavnosti). Gre za davek, ki je vezan na posameznika kot fizično osebo (5. člen ZDoh), in kot tak predstavlja obveznost osebne narave.
Ker so z zaključkom stečajnega postopka s. p. (po določbah ZPPSL) po takratnem uveljavljenem stališču sodne prakse prenehale le terjatve, ki so se nanašale na poslovno dejavnost s. p., ne pa tudi terjatve osebne narave, je pravilno stališče davčnih organov in prvostopenjskega sodišča, da obveznost plačila dohodnine s stečajem s. p. ni prenehala.
Podlaga obveznosti se domneva, tudi če ta ni izražena (tretji odstavek 39. člena OZ). Zato je tožnici ni bilo treba izkazovati. Po presoji revizijskega sodišča pa je v tej zadevi izkazana tudi podlaga toženčeve izjave. Toženec je sporno izjavo podpisal zato, da je tožnica opustila uveljavljanje svojih pravic v stečajnem in izvršilnem postopku ter s tem omogočila njuno hitrejšo izvedbo in prodajo nepremičnine tožencu.