Zakon o policiji zaradi zasega predmetov dopušča opravo pregleda oseb in stvari, ki jih ima ta pri sebi ter pregled notranjosti vozila, če so v njem neposredno zaznani skriti ali odvrženi predmeti v vozilu, razen skritih delov vozila, vendar je tako ravnanje policije pogojeno z razlogi javne varnosti.
Podlaga obveznosti se domneva, tudi če ta ni izražena (tretji odstavek 39. člena OZ). Zato je tožnici ni bilo treba izkazovati. Po presoji revizijskega sodišča pa je v tej zadevi izkazana tudi podlaga toženčeve izjave. Toženec je sporno izjavo podpisal zato, da je tožnica opustila uveljavljanje svojih pravic v stečajnem in izvršilnem postopku ter s tem omogočila njuno hitrejšo izvedbo in prodajo nepremičnine tožencu.
obnova postopka po uradni dolžnosti – ustavitev postopka – predlog za nadaljevanje postopka – upravičen predlagatelj
Če je obnova upravnega postopka začeta po uradni dolžnosti, stranka oziroma oseba, ki je položaj stranke oziroma stranskega udeleženca uveljavljala na podlagi 9. točke 260. člena ZUP, pa ji je bil ta zavrnjen, in ki torej ni predlagateljica tega postopka, ne more doseči njegovega nadaljevanja, kadar je tak postopek ustavljen.
ZP-1 člen 55, 55/2, 57, 57/1, 57/5, 62, 62-2. URS člen 22, 29.
hitri postopek - postopek pred prekrškovnim organom - razlogi za vložitev zahteve za sodno varstvo - možnost izjave o prekršku
Če ne prekrškovni organ (ki storilki skupaj s plačilnim nalogom ni posredoval opisa dejanskega stanja) in ne sodišče (ki mora tak preizkus opraviti po uradni dolžnosti) storilcu prekrška ne omogočita, da se izjavi o očitanih prekrških, je podana bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz druge alineje 62. člena ZP-1.
predlog za dopustitev revizije – neupravičena pridobitev – pravila vračanja – plačilo v izogib sili - obstoj sodne prakse - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Sodna praksa Vrhovnega sodišča v zvezi z uporabo 191. člena OZ oziroma 211. člena ZOR (za primer, ko stranka plača, da bi se izognila sili) že obstaja.
povrnitev nepremoženjske škode in premoženjske škode – odvzem prostosti - neutemeljen pripor – duševne bolečine zaradi okrnitve svobode – strah – enotna odškodnina – izgubljeni dohodek – prekoračitev tožbenega zahtevka – pravica do uporabe dohodka – bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do uporabe svojega jezika v postopku – zavrnitev dokaznega predloga
V sodni praksi je že uveljavljeno stališče, da se za primer neutemeljenega odvzema prostosti praviloma določi enotna odškodnina za eno obliko škode, ki zajema vse škodne posledice nepremoženjske škode, vezane na oškodovančevo osebnost.
ZDavP-2 člen 143, 172, 173, 174, 174/1, 174/2. ZUP člen 1, 1/1, 2, 2/1, 2/2, 147, 150, 260, 260-4. ZUS-1 člen 75, 75/3, 78, 78/2, 83, 83/2-1, 85, 85/1-1.
dovoljena revizija - izvršba davčnega dolga od dolžnikovega dolžnika - ugovor dolžnikovega dolžnika - odločanje o obstoju terjatve kot predhodno vprašanje - ničnost upravnega akta - kršitve postopka izdaje upravnega akta - zavrnitev revizije
V postopku davčne izvršbe na dolžnikovo denarno terjatev obstoj terjatve davčnega dolžnika do njegovega dolžnika predstavlja predhodno vprašanje, o katerem se ne odloči v izreku upravnega akta, temveč ima njegova rešitev le obliko ugotovitve obstoja oziroma neobstoja pravice, obveznosti oziroma pravnega razmerja, ki jo organ poda in utemelji v obrazložitvi akta. Taka odločitev o predhodnem vprašanju pa ne more biti ovira za odločanje o tem vprašanju v postopku pri pristojnem organu oziroma sodišču in se tudi ne more šteti za pravnomočno rešeno zadevo.
V obravnavanem primeru je bilo predhodno vprašanje glede obstoja terjatve davčnega dolžnika do njegovega dolžnika pravilno rešeno, s tem pa je dana zadostna materialnopravna podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi na dolžnikovo denarno terjatev.
Zdravnik je dolžan pacienta pregledati in opraviti preiskave z diagnostičnimi sredstvi ter na ta način pridobiti potrebne izvide in točno diagnozo. Do napak lahko pride ali v napačnem izvidu ali v neizčrpanju vseh diagnostičnih preiskav, ki so bile na voljo, ali v napačni presoji, interpretaciji zbranih izvidov.
Po presoji revizijskega sodišča bi bilo prestogo zahtevati od skrbnega operaterja, da še enkrat preveri vsak posamezni izvid internista, ker bi to pomenilo, da bi moral operater sam pribaviti vsak izvid. V tem primeru so si bili posamezni zdravniki med seboj prirejeni in velja načelo zaupanja. Vsak, ki sodeluje pri zdravljenju istega pacienta, se lahko zanese na to, da so vsi ostali člani svoje obveznosti izvršili strokovno in s potrebno skrbnostjo. Le v primeru, da drug zdravnik očitno ni kos svojim nalogam (zaradi zapitosti, bolezni, preobremenjenosti, izčrpanosti) in ko je v stanju, ki mu več ne omogoča, da bi izpolnjeval svoje dolžnosti, le takrat se zaupanje lahko spremeni v dvom in nezaupanje.
ZDavP-2 člen 143, 155, 155/1-7. ZDavP-1 člen 40, 40/2. ZDoh člen 1, 2, 3, 4, 5, 37, 40. ZUS-1 člen 83, 83/2-2.
dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – davčna izvršba - davek od dohodkov iz dejavnosti – dohodnina – viri dohodnine - stečaj samostojnega podjetnika posameznika – prenehanje obveznosti, ki izvira iz dejavnosti – obveznost osebne narave - zavrnitev revizije
Poračun dohodnine na letni ravni je v vsakem primeru davek od dohodkov fizičnih oseb, ne glede na naravo posameznega vira dohodnine (tudi če so osnova za dohodnino samo dohodki iz opravljanja dejavnosti). Gre za davek, ki je vezan na posameznika kot fizično osebo (5. člen ZDoh), in kot tak predstavlja obveznost osebne narave.
Ker so z zaključkom stečajnega postopka s. p. (po določbah ZPPSL) po takratnem uveljavljenem stališču sodne prakse prenehale le terjatve, ki so se nanašale na poslovno dejavnost s. p., ne pa tudi terjatve osebne narave, je pravilno stališče davčnih organov in prvostopenjskega sodišča, da obveznost plačila dohodnine s stečajem s. p. ni prenehala.
ZDavP-2 člen 68, 68/1, 68/3, 68/4. ZDDV člen 10, 12, 12/1-5. ZUS-1 člen 22, 93, 93/1. ZPP člen 399, 399/2-8.
dovoljena revizija - cenitev davčne osnove – pogoji za cenitev – metode cenitve - poraba električne energije – opravljanje gostinske dejavnosti na črno – spregled pravne osebnosti – navidezno opravljanje dejavnosti pod imenom društva – društvo – zavezanec za DDV - dokazno breme – bistvena kršitev postopka
Po presoji Vrhovnega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je pridobitno dejavnost (gostinsko dejavnost na črno) opravljal izključno revident kot posameznik. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je treba opravljanje njegove dejavnosti popolnoma ločiti od društva in funkcije, ki jo je revident v društvu imel. Davčni zavezanec je revident in ne društvo, na navedeno pa ne vpliva dejstvo, da je bil del računov izdanih na ime društva. Društvo namreč ni opravljalo gostinske dejavnosti, zato mu iz tega naslova tudi niso nastale nobene obveznosti. Iz tega razloga je neutemeljen tudi revizijski ugovor, ki se nanaša na institut spregleda pravne osebnosti. Zaradi dejavnosti, ki jo je opravljal revident kot posameznik, društvu niso nastale nobene obveznosti, zato tudi ni treba ugotavljati morebitne odgovornosti odgovornih oseb v društvu.
Sodišče se glede ugovora, da podatek o povečani porabi električne energije ne more biti izključen dokaz za zaključek, da je opravljal gostinsko dejavnost že vse od leta 1999, in do ugovora, da je poraba električne energije sama po sebi samo eden izmed možnih elementov za obračun prihodkov, pri čemer je tožena stranka pred tem dolžna dokazati samo opravljanje dejavnosti, ni izreklo. S tem je prvostopenjsko sodišče storilo bistveno kršitev pravil postopka v upravnem sporu iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 75. člena ZUS-1 (in 1. točko prvega odstavka 85. člena ZUS-1), ki bi lahko vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe.
neupravičena pridobitev – zastaranje – zastaralni rok – povrnitev vlaganj v nepremičnino – posest nepremičnine
Tožeča stranka od toženca stranke zahteva povrnitev koristi, ki se kaže v povečanju vrednosti njegove nepremičnine zaradi njenih vlaganj (investicij). Terjatve iz neupravičene obogatitve zastarajo v splošnem zastaralnem roku petih let, zastaranje pa začne teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti. Ker je tožeča stranka imela nepremičnino v posesti na podlagi najemne pogodbe, do izgube posesti ni bilo pravne podlage za obogatitveni zahtevek. Dokler najemno pogodbeno razmerje ni bilo prekinjeno, namreč ni bilo ne prikrajšanja ne koristi in tudi terjatev tožeče stranke ni zapadla.
Tožnika sta med postopkom spremenila tožbo (namesto dajatvene sta vložila ugotovitveno tožbo), vrednosti tega zahtevka (ki je v reviziji sporen) pa nista opredelila. Sklicevanje v reviziji na vrednost spornega predmeta iz prvotne tožbe, ki ugotovitvenega zahtevka ni vsebovala, se pri tem ne more upoštevati.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Okoliščina, da ena od pravdnih strank opravlja sodniško funkcijo na stvarno in krajevno pristojnem sodišču nedvomno predstavlja „drugi tehten razlog“ iz 67. člena ZPP. Vrhovno sodišče je zato predlogu ugodilo in za postopanje in odločanje v tej zadevi določilo Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici.
dovoljenost revizije – subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – opredelitev vrednosti spornega predmeta – nediferencirana vrednost spornega predmeta – vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe – zavrženje revizije
Tožnika vrednosti spora nista diferencirala, zato ni mogoče dognati, kakšna je vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, ki odpade na vsakega od njiju. Položaj je enak, kot če vrednost spornega predmeta sploh ne bi bila navedena.
ZPP člen 39, 39/1, 41, 41/2, 180, 180/2, 377. OT tarifna številka 18, 21.
dovoljenost revizije – objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov zavrženje revizije – stroški zastopanja - vrednost storitve po Odvetniški tarifi – nediferencirana vrednost spornega predmeta
Ker glede na presojo revizijskega sodišča vrednost spornega predmeta izpodbijanih zahtevkov ni bila določena, je sodišče vrednost storitve za odmero odvetniške nagrade upoštevalo najnižjo vrednost po tarifni številki 18 oziroma 21 (150 točk) Odvetniške tarife.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 367, 367/2, 377. URS člen 22.
dopuščena revizija – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pravica do izjave v postopku – pravica do enakega varstva pravic - dovoljenost revizije – vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločitve – zavrženje revizije
Sodišče druge stopnje je v izpodbijani sodbi zavzelo drugačno materialnopravno stališče kot sodišče prve stopnje, zaradi česar so bila za njegovo odločitev pravno pomembna drugačna dejstva, kot jih je v dokaznem postopku ugotavljalo sodišče prve stopnje. V posledici tega se je sodišče druge stopnje oprlo na tisti del cenitve, v katerem izvedenec ocenjuje vrednost razlaščenih zemljišč po cenah na dan cenitve 15. 5. 2009, ki pa v dokaznem postopku pred sodiščem prve stopnje ni bil dokazno ocenjen, zoper njega pa je tožnik podal vrsto pripomb in predlagal postavitev novega izvedenca. Sodišče druge stopnje je tožniku odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem ter poseglo v njegovo pravico do izjavljanja (kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in 22. člena URS).
Napačno je tožnikovo prepričanje, da gre za strokovno napako, saj pred posegom ni imel težav z odvajanjem, erekcijskih težav niti ni za blažitev bolečin jemal tako močnih zdravil. O strokovni napaki namreč ni mogoče sklepati zgolj na podlagi ugotovitev, da so bile po posegu prisotne določene težave oziroma bolečine.
Zdravnik je dolžan pacienta poučiti o vrsti in teži posega, kot tudi o možnih tveganjih in škodljivih posledicah zdravljenja oziroma opustitve le-tega. Glede obsega zdravniškega pojasnila pa je odločilno, da se pacienta pouči o bistvenih vprašanjih, ki mu omogočijo, da spozna pomen svoje privolitve, da ima dovolj podlage za odločitev za ali proti zdravljenju, da ga morebitne škodljive posledice ne bi presenetile, ker z njimi ni računal. Vendar odgovarja tudi v primeru kršitve pojasnilne dolžnosti zdravstvena ustanova le za uresničitev tistih tveganj, na katera bi pacienta morala opozoriti.
Okoliščine in dejstva o tem, da pacient nekega pojasnila ni dobil, so lahko pomembne le takrat, ko se uresniči s tem posegom povezan riziko. Kadar se skozi zdravljenje realizira riziko, ki z zdravljenjem ni povezan, lahko pacient s svojim zahtevkom uspe le, če dokaže dejstva, ki utemeljujejo sklep o tem, da je šlo za strokovno napako.
Ker namen pojasnilne dolžnosti zdravnika ni v opozarjanju na vse možne posledice, ki z izvedenim posegom niso v povezavi oziroma za predviden poseg niso posebej značilne (to bi bilo prestrogo tudi do zdravnika in nerealno za pričakovati), jih v tem primeru v zdravnikovo pojasnilo niti ni bilo treba vključiti.
povrnitev premoženjske škode – najemna pogodba – aktivna legitimacija – zamudna sodba – nasprotje med zatrjevanimi dejstvi in predloženimi dokazi – načelo kontradiktornosti – pravica do izjavljanja – zaslišanje strank kot dokazno sredstvo
Ker je bila stranka sporne najemne pogodbe gospodarska družba, ne pa tožnika, tožnika nista stvarno aktivno legitimirana v obravnavani odškodninski pravdi.
Ker je pooblastilo datirano z datumom, ko stranki še ni nastala pravica do vložitve revizije, in ker zaradi okoliščin primera tudi iz pripisa na pooblastilu, da velja za vložitev revizije zoper izpodbijano sodbo, ni mogoče sklepati, da je stranka pooblastilo podpisala, ko ji je že nastala pravica do vložitve revizije, obravnavano pooblastilo ni novo pooblastilo.