KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006185
ZKP člen 299, 329, 359, 359/1-1, 364, 364/7, 371, 371/1-8, 371/1-11, 424, 424/1. KZ člen 311, 311/3, 311/5.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nerazumljiv izrek – nasprotje med izrekom in razlogi sodbe – nedovoljeni dokazi - pravice obrambe – odločanje o dokaznem predlogu – opis kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona - prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države - zakonski znaki kaznivega dejanja - kraj storitve kaznivega dejanja - spravljanje drugih čez mejo – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Kršitve enakopravnosti strank ni mogoče ocenjevati samo na podlagi dejstva, da je sodišče dokazne predloge obrambe zavrnilo, dokaznim predlogom nasprotne stranke pa ugodilo. To je lahko eden od pokazateljev, vendar pa je ključnega pomena ali so bili dokazni predlogi taki, da bi jih moralo sodišče, ob upoštevanju ustaljenih meril pri odločanju o tem vprašanju, izvesti.
Na kršitev zakona se v zahtevi za varstvo zakonitosti lahko sklicuje le tisti, ki meni, da so mu bile pred nižjimi sodišči pravice kršene, ne pa zanje tudi zagovorniki soobsojenih.
opustitev dolžnega nadzorstva - odgovornost pravne osebe - kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - odgovornost odgovorne osebe - opis prekrška - odločba o prekršku - temelji odgovornosti pravne osebe
Če v izreku odločbe prekrškovnega organa opustitev dolžnega nadzorstva pravne in odgovorne osebe ni konkretizirana, dejanje, kot je opisano v izreku izpodbijane odločbe, ni prekršek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0015680
ZPP člen 190, 339, 339/2-14, 379, 379/1. ZZZDR člen 51, 51/2, 52. SPZ člen 10. ZZK-1 člen 80, 80/2. OZ člen 564. ZIZ člen 238.
skupno premoženje zakoncev po razvezi zakonske zveze - upravljanje skupnega premoženja po razvezi zakonske zveze - razpolaganje enega od razvezanih zakoncev s skupnim premoženjem - razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zakonca - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - sodna poravnava - učinki sodne poravnave - odtujitev stvari med pravdo - pravnomočnost - razširjene subjektivne meje pravnomočnosti - pravni interes za tožbo - zaznamba spora - stvarnopravni spor - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - preužitkarska pogodba - predmet pogodbe - solastniški delež na nepremičnini
190. člen ZPP je mogoče uporabiti tudi v tistih stvarnopravnih sporih, ki se končajo s sklenitvijo sodne poravnave. V primeru, ko sodba oziroma sodna poravnava, ki sicer zavezuje toženca, na podlagi 190. člena ZPP pa učinkuje tudi proti tretjemu pridobitelju, kateremu je toženec med pravdo odsvojil sporno nepremičnino, tožnik nima pravnega interesa, da v posebni pravdi izpodbija tudi pravni posel, na podlagi katerega je toženec odsvojil sporno nepremičnino tretjemu, če bi lahko neposredno na podlagi sodbe ali sodne poravnave dosegel vknjižbo bremen proste (so)lastninske pravice v zemljiško knjigo.
Prikrajšani zakonec lahko izpodbija pogodbo, na podlagi katere je prišlo do samovoljne prodaje skupne stvari po razvezi. Posledice kršitve režima upravljanja in razpolaganja s skupnim premoženjem namreč ne morejo biti odvisne od tega, ali pride do kršitve med zakonsko zvezo ali po razvezi.
Predmet preužitkarske pogodbe je lahko tudi solastniški delež na nepremičnini.
ZP-1 člen 55, 55/2, 57, 57/1, 57/5, 62, 62-2. URS člen 22, 29.
hitri postopek - postopek pred prekrškovnim organom - razlogi za vložitev zahteve za sodno varstvo - možnost izjave o prekršku
Če ne prekrškovni organ (ki storilki skupaj s plačilnim nalogom ni posredoval opisa dejanskega stanja) in ne sodišče (ki mora tak preizkus opraviti po uradni dolžnosti) storilcu prekrška ne omogočita, da se izjavi o očitanih prekrških, je podana bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz druge alineje 62. člena ZP-1.
ZDDV-1 člen 67, 67/4. ZUS-1 člen 64, 64/1-4, 94, 94/1.
dovoljena revizija - vrednost spora – davek na dodano vrednost – odbitek vstopnega DDV – izdajatelju računa odvzeta identifikacijska številka za DDV – lojalna razlaga nacionalnega prava
Prvostopenjsko sodišče in upravna organa bi lahko in tudi morali v skladu z načelom lojalne razlage nacionalnih predpisov določbe 67. člena ZDDV-1, na katere so oprli svojo odločitev, razlagati v skladu s stališči SEU ter zaključiti, da za naknadno odmero vstopnega DDV (ki ga je zavezanec pri svojem davčnem obračunu odbil), ne zadostuje zgolj ugotovitev, da v trenutku izdaje računov izdajatelj računa ni imel več veljavne identifikacijske številke.
OZ člen 131, 131/1, 135, 171, 179. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 379, 379/1.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka – nasprotje med dejstvi v zapisniku in razlogi sodbe – povrnitev škode - odškodnina – odgovornost države – poškodba vojaka – sokrivda
Pritožbeno sodišče se ni opredelilo do vseh pomembnih pritožbenih trditev, v svoji sodbi pa je povzelo tožnikovo izpoved drugače, kot izhaja iz zapisnika.
ZPP člen 41, 41/2, 44, 44/2, 180, 180/2, 367, 367/2, 377. ZZK-1 člen 244, 244/3.
dovoljenost revizije – nediferencirana vrednost spornega predmeta – izbrisna tožba
V tožbi je tožnica za vse zahtevke vrednost spornega predmeta označila z zneskom 2.000.000 SIT. Tako določene vrednosti spornega predmeta ne pravdne stranke ne sodišče kasneje niso spreminjali. Revizijsko sodišče ugotavlja, da so tožničini zahtevki uperjeni proti šestim tožencem, ki v tej pravdi niso enotni sosporniki. Odločitev o tožbenih zahtevkih je odvisna tudi od vprašanja (ne)dobrovernosti vsakega od njih (tretji odstavek 244. člena Zakona o zemljiški knjigi), zato bi lahko bila odločitev proti vsakemu tožencu različna (prim. sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 372/2011 z dne 17. 11. 2011). Ker toženci niso enotni sosporniki, navedba ene vrednosti spornega predmeta ne zadošča za sklep o dovoljenosti revizije. Tudi če bi označeno vrednost spornega predmeta 2.000.000 SIT razdelili po deležih tožencev, nobena od dobljenih vrednosti ne bi presegala revizijskega praga 1.000.000 SIT.
Tožnika sta med postopkom spremenila tožbo (namesto dajatvene sta vložila ugotovitveno tožbo), vrednosti tega zahtevka (ki je v reviziji sporen) pa nista opredelila. Sklicevanje v reviziji na vrednost spornega predmeta iz prvotne tožbe, ki ugotovitvenega zahtevka ni vsebovala, se pri tem ne more upoštevati.
povrnitev nepremoženjske škode in premoženjske škode – odvzem prostosti - neutemeljen pripor – duševne bolečine zaradi okrnitve svobode – strah – enotna odškodnina – izgubljeni dohodek – prekoračitev tožbenega zahtevka – pravica do uporabe dohodka – bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do uporabe svojega jezika v postopku – zavrnitev dokaznega predloga
V sodni praksi je že uveljavljeno stališče, da se za primer neutemeljenega odvzema prostosti praviloma določi enotna odškodnina za eno obliko škode, ki zajema vse škodne posledice nepremoženjske škode, vezane na oškodovančevo osebnost.
Ustava člen 27, 154. ZPP člen 14, 41, 41/2, 154, 154/1, 165, 165/1, 367, 367/2, 370, 370/3, 377, 378. ZOR člen 412, 412/1, 412/2. OZ člen 1060. ZKP člen 146, 147, 147/1, 161, 161/1. ZPol člen 56, 56/3, 63, 63/-1.
odgovornost - vložitev kazenske ovadbe – objava člankov – odškodnina zaradi kršitev osebnostnih pravic – podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost – vzročna zveza – neimenovanje na funkcijo - dovoljenost revizije
S pravnomočno sodbo kazenskega sodišča, s katero so bili podredni toženci oproščeni obtožb storitve kaznivih dejanj krive ovadbe, ni bilo rešeno predhodno vprašanje v tej zadevi. Ravnanje pri vlaganju kazenske ovadbe, ki lahko vzpostavi odškodninsko obveznost, ni protipravno le v primeru storitve kaznivega dejanja krive ovadbe, pač pa tudi v vseh drugih primerih, ko gre za (namerno) zlorabo tega instituta (prim. sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 850/2008 z dne 26. 8. 2010) kot tudi v primerih, ko nasprotuje običajni metodi dela ter službenim pravilom in standardom, kot pravilno zaključuje prvostopenjsko sodišče. Zato je zmotno stališče pritožbenega sodišča, da je bilo o (proti)pravnosti ravnanj tožencev pri vložitvi kazenskih ovadb zoper tožnika že odločeno s pravnomočno oprostilno sodbo kazenskega sodišča.
Za odločitev o tožnikovem zahtevku za povrnitev škode, ki je posledica njegovega neimenovanja na funkcijo državnega sekretarja, je namreč ključno, da minister oziroma vlada prosto izbirajo kandidata za državnega sekretarja (prim. tedaj veljavni prvi odstavek 19. člena Zakona o vladi) in da bi zato lahko minister predlog za imenovanje tožnika za državnega sekretarja umaknil brez razloga. Tudi če bi bile ovadbe zoper tožnika zavržene že pred odločanjem ministra o kandidatu za to funkcijo (kot tudi če sploh ne bi bile vložene), to še ne bi zagotovilo tožniku imenovanja na želeno funkcijo. Zato po presoji revizijskega sodišča ni pravnorelevantne vzročne zveze med okoliščino, da v decembru 2000 o ovadbah zoper tožnika še ni bilo odločeno ter neimenovanjem tožnika na mesto državnega sekretarja.
kulturnovarstveno soglasje – dovoljenost revizije – vrednostni kriterij – pravica ni izražena v denarni vrednosti – pomembno pravno vprašanje – standard natančne in konkretne opredelitve – zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
V odločbi o zavrnitvi zahteve za izdajo kulturnovarstvenega soglasja obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
Ker revident pomembnega pravnega vprašanja ne (iz)postavlja, temveč se zgolj sklicuje na določbo 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 in navaja, da sodne prakse sodišča, ki bi obravnavala takšna pravna vprašanja, kot se pojavljajo v tem primeru ni, ni zadostil standardu natančnosti in konkretnosti opredelitve pravnega vprašanja ter zato ni izkazal izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča revident s pavšalnimi in neizkazanimi trditvami, zelo hudih posledic izpodbijane odločitve v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazal. Da je treba kulturni spomenik uporabljati in vsa (gradbena) dela na njem izvajati tako, da se ohranijo ključne značilnosti kulturnega spomenika, pa je splošno znano in je sklicevanje na zelo hude posledice, ki naj bi revidentu nastale zaradi kulturnovarstvenemu soglasju skladne rabe kulturnega spomenika brezpredmetno.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – uslužbenec pristojnega sodišča kot zakonec stranke v postopku – strokovna sodelavka - objektivna nepristranskost sodišča
Ker je toženčeva žena zaposlena kot strokovna sodelavka pri sodišču, ki bi moralo odločati v njegovi zadevi in z njo sodniki glede na naravo dela vsakodnevno strokovno sodelujejo, s sodnico, kateri je zadeva dodeljena v reševanje, pa sta celo prijateljici, bi utegnil v javnosti nastati dvom v nepristranskost odločanja.
Zdravnik je dolžan pacienta pregledati in opraviti preiskave z diagnostičnimi sredstvi ter na ta način pridobiti potrebne izvide in točno diagnozo. Do napak lahko pride ali v napačnem izvidu ali v neizčrpanju vseh diagnostičnih preiskav, ki so bile na voljo, ali v napačni presoji, interpretaciji zbranih izvidov.
Po presoji revizijskega sodišča bi bilo prestogo zahtevati od skrbnega operaterja, da še enkrat preveri vsak posamezni izvid internista, ker bi to pomenilo, da bi moral operater sam pribaviti vsak izvid. V tem primeru so si bili posamezni zdravniki med seboj prirejeni in velja načelo zaupanja. Vsak, ki sodeluje pri zdravljenju istega pacienta, se lahko zanese na to, da so vsi ostali člani svoje obveznosti izvršili strokovno in s potrebno skrbnostjo. Le v primeru, da drug zdravnik očitno ni kos svojim nalogam (zaradi zapitosti, bolezni, preobremenjenosti, izčrpanosti) in ko je v stanju, ki mu več ne omogoča, da bi izpolnjeval svoje dolžnosti, le takrat se zaupanje lahko spremeni v dvom in nezaupanje.
varstvo lastninske pravice – prenehanje vznemirjanja lastnika nepremičnine – negatorna tožba – stvarna aktivna legitimacija - lastnik nepremičnine – izpodbojna domneva - pridobitev lastninske pravice – pridobitev lastninske pravice v stečajnem postopku – prodaja stečajnega dolžnika – vknjižba v zemljiško knjigo
Domneva se, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo (prvi odstavek 11. člena SPZ), vendarle pa gre za domnevo, ki jo je mogoče na ustrezen način izpodbiti.
Tožeča stranka pridobitev svoje lastninske pravice utemeljuje kot originarno pridobitev v stečajnem postopku na podlagi pogodbe o prodaji stečajnega dolžnika kot pravne osebe v zvezi s sklepom sodišča o izročitvi prodane pravne osebe tožeči stranki kot kupcu. Na omenjeni pravni podlagi je sicer pridobila originarno lastninsko pravico na stečajnem dolžniku kot pravni osebi, ne pa na posameznih stvareh (premoženju) stečajnega dolžnika. Ker tožeča stranka ni pridobila lastninske pravice na nepremičninah stečajnega dolžnika s sodno odločbo, je tožena stranka domnevo lastninske pravice lahko izpodbijala zgolj z ugovorom v tej pravdi, vprašanje lastninske pravice pa se je obravnavalo kot predhodno vprašanje (13. člen ZPP).
Zakon o policiji zaradi zasega predmetov dopušča opravo pregleda oseb in stvari, ki jih ima ta pri sebi ter pregled notranjosti vozila, če so v njem neposredno zaznani skriti ali odvrženi predmeti v vozilu, razen skritih delov vozila, vendar je tako ravnanje policije pogojeno z razlogi javne varnosti.
ZDavP-2 člen 143, 172, 173, 174, 174/1, 174/2. ZUP člen 1, 1/1, 2, 2/1, 2/2, 147, 150, 260, 260-4. ZUS-1 člen 75, 75/3, 78, 78/2, 83, 83/2-1, 85, 85/1-1.
dovoljena revizija - izvršba davčnega dolga od dolžnikovega dolžnika - ugovor dolžnikovega dolžnika - odločanje o obstoju terjatve kot predhodno vprašanje - ničnost upravnega akta - kršitve postopka izdaje upravnega akta - zavrnitev revizije
V postopku davčne izvršbe na dolžnikovo denarno terjatev obstoj terjatve davčnega dolžnika do njegovega dolžnika predstavlja predhodno vprašanje, o katerem se ne odloči v izreku upravnega akta, temveč ima njegova rešitev le obliko ugotovitve obstoja oziroma neobstoja pravice, obveznosti oziroma pravnega razmerja, ki jo organ poda in utemelji v obrazložitvi akta. Taka odločitev o predhodnem vprašanju pa ne more biti ovira za odločanje o tem vprašanju v postopku pri pristojnem organu oziroma sodišču in se tudi ne more šteti za pravnomočno rešeno zadevo.
V obravnavanem primeru je bilo predhodno vprašanje glede obstoja terjatve davčnega dolžnika do njegovega dolžnika pravilno rešeno, s tem pa je dana zadostna materialnopravna podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi na dolžnikovo denarno terjatev.
neupravičena pridobitev – zastaranje – zastaralni rok – povrnitev vlaganj v nepremičnino – posest nepremičnine
Tožeča stranka od toženca stranke zahteva povrnitev koristi, ki se kaže v povečanju vrednosti njegove nepremičnine zaradi njenih vlaganj (investicij). Terjatve iz neupravičene obogatitve zastarajo v splošnem zastaralnem roku petih let, zastaranje pa začne teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti. Ker je tožeča stranka imela nepremičnino v posesti na podlagi najemne pogodbe, do izgube posesti ni bilo pravne podlage za obogatitveni zahtevek. Dokler najemno pogodbeno razmerje ni bilo prekinjeno, namreč ni bilo ne prikrajšanja ne koristi in tudi terjatev tožeče stranke ni zapadla.