LASTNINJENJE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0015594
ZOR člen 61, 63. ZTLR člen 28. ODZ paragraf 1500. SPZ člen 44, 44/2. ZPP člen 181, 181/2, 182, 339, 339/1.
lastninjenje - lastninsko preoblikovanje podjetij - otvoritvena bilanca - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - dobra vera - domneva dobre vere - omejitev priposestvovanja - neveljavnost pravnega posla - nesporazum - neobstoječ pravni posel - napake volje - zmota - izpodbojnost - ugotovitvena tožba - pravni interes za negativno ugotovitveno tožbo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - eventualna kumulacija tožbenih zahtevkov - pogoji za kumulacijo tožbenih zahtevkov
Trditve, da je bila soglasna volja vseh pogodbenih strank drugačna od zapisane, ne utemeljujejo zmote (61. člen ZOR), temveč nesporazum o predmetu obveznosti, torej zaključek, da pogodbi v tem delu sploh nista nastali (63. člen ZOR).
ZDR člen 137. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 229.
plačilo nadomestila plače - odsotnost z dela zaradi bolezni - nelikvidnost delodajalca
Pravica do nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela je pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki jo glede na veljavne predpise delavec uresničuje pri delodajalcu. Sodišče druge stopnje je zato pravilno presodilo, da ne obstoji materialno pravna podlaga za direktni zahtevek revidenta do tožene stranke za izplačilo nadomestila plače.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Organizacijske rešitve v zvezi z ekonomsko uspešnostjo poslovanja ostajajo v avtonomni sferi delodajalca. Sodišče ne presoja, ali je sprememba v organizaciji družbe potrebna in smotrna. Preverja lahko le, ali ni morda le navidezna. Zatrjevanje tožnice, da bi bilo mogoče poslovanje tožene stranke racionalizirati tudi z ohranitvijo njenega delovnega mesta (ker bi tožnica lahko ceneje opravljala storitve, ki jih za toženo stranko opravlja računovodski servis), na presojo utemeljenosti poslovnega razloga tako ne more vplivati.
Napačno je prepričanje tožnice, da mora delodajalec možnosti za ohranitev zaposlitve preverjati tudi še po podaji odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Revizijsko sodišče kot pravilno sprejema interpretacijo sodišč druge in prve stopnje, da ta dolžnost delodajalca traja le do podaje same odpovedi, kasneje pa obstaja le kot možnost (brez sankcije nezakonitosti odpovedi).
Napačno je tožnikovo prepričanje, da gre za strokovno napako, saj pred posegom ni imel težav z odvajanjem, erekcijskih težav niti ni za blažitev bolečin jemal tako močnih zdravil. O strokovni napaki namreč ni mogoče sklepati zgolj na podlagi ugotovitev, da so bile po posegu prisotne določene težave oziroma bolečine.
Zdravnik je dolžan pacienta poučiti o vrsti in teži posega, kot tudi o možnih tveganjih in škodljivih posledicah zdravljenja oziroma opustitve le-tega. Glede obsega zdravniškega pojasnila pa je odločilno, da se pacienta pouči o bistvenih vprašanjih, ki mu omogočijo, da spozna pomen svoje privolitve, da ima dovolj podlage za odločitev za ali proti zdravljenju, da ga morebitne škodljive posledice ne bi presenetile, ker z njimi ni računal. Vendar odgovarja tudi v primeru kršitve pojasnilne dolžnosti zdravstvena ustanova le za uresničitev tistih tveganj, na katera bi pacienta morala opozoriti.
Okoliščine in dejstva o tem, da pacient nekega pojasnila ni dobil, so lahko pomembne le takrat, ko se uresniči s tem posegom povezan riziko. Kadar se skozi zdravljenje realizira riziko, ki z zdravljenjem ni povezan, lahko pacient s svojim zahtevkom uspe le, če dokaže dejstva, ki utemeljujejo sklep o tem, da je šlo za strokovno napako.
Ker namen pojasnilne dolžnosti zdravnika ni v opozarjanju na vse možne posledice, ki z izvedenim posegom niso v povezavi oziroma za predviden poseg niso posebej značilne (to bi bilo prestrogo tudi do zdravnika in nerealno za pričakovati), jih v tem primeru v zdravnikovo pojasnilo niti ni bilo treba vključiti.
Ker je bil vzrok tožničine poškodbe toženkina opustitev dolžnega ravnanja (čiščenja in vzdrževanja sporne pešpoti), je materialnopravno pravilen zaključek sodišč, da je toženka (v celoti) krivdno odgovorna za tožnici nastalo škodo.
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
dopuščena revizija – bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje – povrnitev nepremoženjske škode – odškodnina - sprememba sodbe sodišča prve stopnje – standard obrazloženosti sodbe sodišča druge stopnje
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje ob spremembi sodbe sodišča prve stopnje storilo bistveno kršitev določb postopka po 360. členu Zakona o pravdnem postopku, ker obrazložitev ne zadošča standardu obrazloženosti sodbe druge stopnje.
Upoštevaje izid pritožbenega postopka, v katerem je tožeča stranka z izdajo sodbe sodišča druge stopnje že dosegla cilj, ki ga zasleduje z vloženim izrednim pravnim sredstvom, se izkaže, da tožeča stranka nima pravnega interesa za revizijo.
dopuščena revizija – bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje – povrnitev nepremoženjske škode – odškodnina - sprememba sodbe sodišča prve stopnje – trditvena podlaga tožbe – poziv na dopolnitev tožbe – materialno procesno vodstvo
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje s spremembo odločitve (tj. z opredelitvijo trditev o vzročni zvezi in o nedopustnem ravnanju za pomanjkljive in z zavrnitvijo zahtevka) storilo bistveno kršitev določb postopka: 1) ker tožnice v okviru materialnega procesnega vodstva ni pozvalo na dopolnitev tožbe oz. konkretizacijo trditvene podlage; 2) ker sodbe sodišča prve stopnje ni razveljavilo in zadeve vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, da bi le-to v okviru materialnega procesnega vodstva tožnico pozvalo na dopolnitev tožbe oziroma konkretizacijo trditvene podlage.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0015514
ZOR člen 155, 185, 185/1, 185/3, 226, 226/1, 376. ZUN člen 76b. ZVO člen 5, 5/1-8, 17/1. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
povrnitev premoženjske škode – odškodnina zaradi izkoriščanja mineralnih surovin – izkop gramoza - višina odškodnine – podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost izkopa gramoza - zmanjšanje premoženja zaradi protipravne odtujitve stvari tržna vrednost surovine – vštevanje stroškov – razpravno načelo – zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaralnega roka – skrbnost oškodovanca
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje, ker je zavrnilo očitek o kršitvi prepovedi novot s sklicevanjem na pomanjkanje pritožnikovih trditev o vplivu relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka na zakonitost in pravilnost sodbe;
- ali je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ker je sodišče druge stopnje na očitek o ugotavljanju dejstev brez trditvene podlage odgovorilo, da je sodišče prve stopnje svoje ugotovitve izčrpno obrazložilo;
- ali je pravilno stališče sodišča druge stopnje, da ugovor zastaranja v zvezi s povečanim zahtevkom ni utemeljen;
- ali je pravilno stališče sodišča druge stopnje, da od tržne cene gramoza ni treba odšteti stroškov izkopa.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 367, 367/2, 377. URS člen 22.
dopuščena revizija – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pravica do izjave v postopku – pravica do enakega varstva pravic - dovoljenost revizije – vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločitve – zavrženje revizije
Sodišče druge stopnje je v izpodbijani sodbi zavzelo drugačno materialnopravno stališče kot sodišče prve stopnje, zaradi česar so bila za njegovo odločitev pravno pomembna drugačna dejstva, kot jih je v dokaznem postopku ugotavljalo sodišče prve stopnje. V posledici tega se je sodišče druge stopnje oprlo na tisti del cenitve, v katerem izvedenec ocenjuje vrednost razlaščenih zemljišč po cenah na dan cenitve 15. 5. 2009, ki pa v dokaznem postopku pred sodiščem prve stopnje ni bil dokazno ocenjen, zoper njega pa je tožnik podal vrsto pripomb in predlagal postavitev novega izvedenca. Sodišče druge stopnje je tožniku odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem ter poseglo v njegovo pravico do izjavljanja (kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in 22. člena URS).
Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih, Priloga točka 11/1-3, 11/1-4. ZOR člen 131. ZPP člen 339, 339/2-14.
povrnitev nepremoženjske škode – odgovornost glavnega izvajalca – odgovornost delodajalca – odgovornost podizvajalca - nesreča pri delu - poškodba pri demontaži gradbenega odra – varstvo pri delu – bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost - vmesna sodba
Upoštevajoč dejstva, da odgovorni osebi toženke (ki sta neposredno vodili delo na gradbišču) skupinovodji in ostalim delavcem, ki so bili zadolženi za demontažo gradbenega odra, nista dali ustreznih varnostnih navodil, kako naj demontaža odra poteka; da tudi skupinovodja „podrejenih“ delavcev ni poučil o pravilnem vrstnem redu odstranjevanja posameznih elementov; in da je bil tožnik usposobljen le za opravljanje enostavnih gradbenih del (kar pa demontaža gradbenega odra ni bila), je zaključiti, da delavca toženke (pri sestavi skupine za demontažo odra) nista ravnala v skladu z varnostnimi predpisi (po katerih smejo odre demontirati samo strokovno izurjeni delavci). Zato je materialnopravno pravilen zaključek sodišč prve in druge stopnje, da je toženka (tudi) krivdno odgovorna za tožniku nastalo škodo.
Življenjsko nesprejemljivo bi bilo, če bi bila odgovornost toženke (ki je organizirala celoten delavni proces na gradbišču ter sestavila skupino, ki ni bila primerna in strokovno usposobljena za demontažo odra) za poškodbe ali zdravstvene okvare „posojenih„ delavcev povsem izključena.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Okoliščina, da ena od pravdnih strank opravlja sodniško funkcijo na stvarno in krajevno pristojnem sodišču nedvomno predstavlja „drugi tehten razlog“ iz 67. člena ZPP. Vrhovno sodišče je zato predlogu ugodilo in za postopanje in odločanje v tej zadevi določilo Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici.
Ker je pooblastilo datirano z datumom, ko stranki še ni nastala pravica do vložitve revizije, in ker zaradi okoliščin primera tudi iz pripisa na pooblastilu, da velja za vložitev revizije zoper izpodbijano sodbo, ni mogoče sklepati, da je stranka pooblastilo podpisala, ko ji je že nastala pravica do vložitve revizije, obravnavano pooblastilo ni novo pooblastilo.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - video posnetek – snemanje - varstvo pravic zasebnosti – pravica do zasebne lastnine - uresničevanje in omejevanje pravic – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Z namestitvijo video kamere tako, da je omogočala nadzor nad parkirnim mestom v garažni hiši, kjer je imela oškodovanka parkirano svoje vozilo, oškodovanka ni posegla v zasebnost obsojenca, ker obsojenec na tem mestu ni mogel uživati varstva zasebnosti.
ZPP člen 39, 39/1, 41, 41/2, 180, 180/2, 377. OT tarifna številka 18, 21.
dovoljenost revizije – objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov zavrženje revizije – stroški zastopanja - vrednost storitve po Odvetniški tarifi – nediferencirana vrednost spornega predmeta
Ker glede na presojo revizijskega sodišča vrednost spornega predmeta izpodbijanih zahtevkov ni bila določena, je sodišče vrednost storitve za odmero odvetniške nagrade upoštevalo najnižjo vrednost po tarifni številki 18 oziroma 21 (150 točk) Odvetniške tarife.
ZDavP-2 člen 68, 68/1, 68/3, 68/4. ZDDV člen 10, 12, 12/1-5. ZUS-1 člen 22, 93, 93/1. ZPP člen 399, 399/2-8.
dovoljena revizija - cenitev davčne osnove – pogoji za cenitev – metode cenitve - poraba električne energije – opravljanje gostinske dejavnosti na črno – spregled pravne osebnosti – navidezno opravljanje dejavnosti pod imenom društva – društvo – zavezanec za DDV - dokazno breme – bistvena kršitev postopka
Po presoji Vrhovnega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je pridobitno dejavnost (gostinsko dejavnost na črno) opravljal izključno revident kot posameznik. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je treba opravljanje njegove dejavnosti popolnoma ločiti od društva in funkcije, ki jo je revident v društvu imel. Davčni zavezanec je revident in ne društvo, na navedeno pa ne vpliva dejstvo, da je bil del računov izdanih na ime društva. Društvo namreč ni opravljalo gostinske dejavnosti, zato mu iz tega naslova tudi niso nastale nobene obveznosti. Iz tega razloga je neutemeljen tudi revizijski ugovor, ki se nanaša na institut spregleda pravne osebnosti. Zaradi dejavnosti, ki jo je opravljal revident kot posameznik, društvu niso nastale nobene obveznosti, zato tudi ni treba ugotavljati morebitne odgovornosti odgovornih oseb v društvu.
Sodišče se glede ugovora, da podatek o povečani porabi električne energije ne more biti izključen dokaz za zaključek, da je opravljal gostinsko dejavnost že vse od leta 1999, in do ugovora, da je poraba električne energije sama po sebi samo eden izmed možnih elementov za obračun prihodkov, pri čemer je tožena stranka pred tem dolžna dokazati samo opravljanje dejavnosti, ni izreklo. S tem je prvostopenjsko sodišče storilo bistveno kršitev pravil postopka v upravnem sporu iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 75. člena ZUS-1 (in 1. točko prvega odstavka 85. člena ZUS-1), ki bi lahko vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe.
pripravljalna dela v zvezi z razlastitvijo – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano – zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Revident, ki se na splošno sklicuje na ustavnopravni položaj in pomen lastninske pravice ter navaja, da je zato treba restriktivno in jasno opredeliti pogoje za razlastitev in natančno opredeliti razlastitveni postopek, ni postavil konkretnega pravnega vprašanja, pomembnega po vsebini zadeve. Brez natančno in konkretno (iz)postavljenega pomembnega pravnega vprašanja po vsebini obravnavane zadeve pa ni mogoča presoja dovoljenosti revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker je v obravnavani zadevi predmet izpodbijanja odločba o dovolitvi pripravljalnih del (izvedba postopka za ureditev meje in parcelacije obstoječe ceste), ki v lastninsko pravico na nepremičnini ne posegajo, revident dovoljenosti revizije po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazal z navedbami o posegu v lastninsko pravico zaradi razlastitve.
dovoljenost revizije – subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – opredelitev vrednosti spornega predmeta – nediferencirana vrednost spornega predmeta – vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe – zavrženje revizije
Tožnika vrednosti spora nista diferencirala, zato ni mogoče dognati, kakšna je vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, ki odpade na vsakega od njiju. Položaj je enak, kot če vrednost spornega predmeta sploh ne bi bila navedena.