Delavčeve pravice in obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi na podlagi spremembe delodajalca, kljub določbam 73. člena ZDR in 3. člena Direktive 2001/23/ES, ne preidejo na delodajalca prevzemnika, če delavec tako spremembo zaposlitve odkloni ali če vztraja v zaposlitvi pri delodajalcu prenosniku.
Z neupravičeno zavrnitvijo (po oceni revizijskega sodišča tudi dovolj substanciranega) dokaznega predloga za postavitev izvedenca medicine dela, prometa in športa sta sodišči nižjih stopenj kršili revidentovo pravico do sodelovanja v postopku, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Po določbi 75. člena KPDVI pripada delavcu pavšalna odškodnina, kadar je s pravnomočno sodbo sodišča ugotovljeno, da mu je delovno razmerje prenehalo na nezakonit način. V obravnavani zadevi ta pogoj ni izpolnjen. Res je tožena stranka v odpovedi napačno določila dolžino odpovednega roka, vendar to ne spremeni
dejstva, da je tožnici z obravnavano odpovedjo delovno razmerje prenehalo zakonito.
Ker je bil vzrok tožničine poškodbe toženkina opustitev dolžnega ravnanja (čiščenja in vzdrževanja sporne pešpoti), je materialnopravno pravilen zaključek sodišč, da je toženka (v celoti) krivdno odgovorna za tožnici nastalo škodo.
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
varstvo lastninske pravice – prenehanje vznemirjanja lastnika nepremičnine – negatorna tožba – stvarna aktivna legitimacija - lastnik nepremičnine – izpodbojna domneva - pridobitev lastninske pravice – pridobitev lastninske pravice v stečajnem postopku – prodaja stečajnega dolžnika – vknjižba v zemljiško knjigo
Domneva se, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo (prvi odstavek 11. člena SPZ), vendarle pa gre za domnevo, ki jo je mogoče na ustrezen način izpodbiti.
Tožeča stranka pridobitev svoje lastninske pravice utemeljuje kot originarno pridobitev v stečajnem postopku na podlagi pogodbe o prodaji stečajnega dolžnika kot pravne osebe v zvezi s sklepom sodišča o izročitvi prodane pravne osebe tožeči stranki kot kupcu. Na omenjeni pravni podlagi je sicer pridobila originarno lastninsko pravico na stečajnem dolžniku kot pravni osebi, ne pa na posameznih stvareh (premoženju) stečajnega dolžnika. Ker tožeča stranka ni pridobila lastninske pravice na nepremičninah stečajnega dolžnika s sodno odločbo, je tožena stranka domnevo lastninske pravice lahko izpodbijala zgolj z ugovorom v tej pravdi, vprašanje lastninske pravice pa se je obravnavalo kot predhodno vprašanje (13. člen ZPP).
udeležba na dobičku gospodarske družbe – podlaga obdavčitve
Udeležba zaposlenih na dobičku je lahko stvar dogovora med delodajalcem in delojemalcem ali pa stvar odločitve delodajalca. Po svojem bistvu predstavlja eno od oblik motivacije za doseganje boljših rezultatov. Toda takšno izplačilo dela dobička se z davčnega vidika obravnava kot izplačilo dohodka iz zaposlitve in ni predmet nikakršnih davčnih olajšav ali oprostitev.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 83, 83/2-2, 83/2-3, 87. ZPP člen 367b.
dovoljenost revizije – davek od dohodkov iz oddajanja premoženja v najem – konkretno pravno vprašanje ni postavljeno – nedovoljene revizijske novote
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Zatrjevano pomanjkanje oziroma neenotnost sodne prakse se mora nanašati na konkretno pravno vprašanje, zato mora revident izpostaviti pravno vprašanje, glede katerega naj bi bila sodna praksa neenotna oziroma pomanjkljiva.
Navedbe, ki so nedovoljene revizijske novote, ne morejo biti podlaga za dovoljenost revizije.
Zelo hudih posledic izpodbijane odločbe revident ne more uspešno izkazovati zgolj z navedbo višine naložene obveznosti in višino svoje pokojnine, ki jo prejema na svoj transakcijski račun.
V obravnavani zadevi gre za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za pridobitev sredstev na podlagi pogojev javnega razpisa in za pravico do enakopravnega obravnavanja vseh zainteresiranih subjektov, ki so se prijavili na javni razpis ter posledično za odločanje o izbiri ali neizbiri izvajalca javnih del, ki bo oziroma ne bo deležen sofinanciranja iz proračuna Republike Slovenije. To pa pomeni, da ne gre za pravico ali obveznost stranke, ki bi bila izražena v denarni vrednosti.
Ker je na vprašanje, ki ga revidentka izpostavlja, mogoče odgovoriti že z branjem zakonskih določb, ki ne sprožajo dileme, izpostavljeno vprašanje ne more biti pomembno pravno vprašanje, s katerim bi revidentka lahko izkazala izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije.
opustitev dolžnega nadzorstva - odgovornost pravne osebe - kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - odgovornost odgovorne osebe - opis prekrška - odločba o prekršku - temelji odgovornosti pravne osebe
Če v izreku odločbe prekrškovnega organa opustitev dolžnega nadzorstva pravne in odgovorne osebe ni konkretizirana, dejanje, kot je opisano v izreku izpodbijane odločbe, ni prekršek.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006167
ZKP člen 372, 372-1, 392, 392/5. KZ člen 244, 244/1, 244/2. ZGD člen 474, 478, 480. ZFPPod člen 5, 6, 8.
odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi – sprememba sodbe - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja – kazniva dejanja zoper gospodarstvo - zloraba položaja ali pravic - zakonski znaki kaznivega dejanja - izraba položaja - razpolaganje s premoženjem družbe – odgovornost obvladujoče družbe
Izraba položaja je vsako ravnanje pri sklepanju poslov ali drugem razpolaganju s premoženjem gospodarske družbe, do katerega je storilec na podlagi njenih notranjih pooblastil (pogodba, statut, navodila članov družbe itd.) sicer upravičen, vendar pa pri tem namesto interesov gospodarske družbe zasleduje svoje lastne interese oziroma interese tretjih oseb; v tem se tudi kaže nezvestoba do družbe oziroma njenih lastnikov. Položaja v navedenem smislu pa ne izrablja samo tisti, ki prekorači svoja pooblastila, pač pa tudi tisti, ki poslov ne opravlja pošteno in vestno, ki torej ravna v nasprotju s prvim odstavkom 263. člena ZGD. Že po naravi stvari je posledica tovrstnih zlorab položaja (in drugih načinov izvršitve kaznivega dejanja) nastanek oziroma možnost nastanka premoženjske škode za gospodarsko družbo oziroma njene družbenike, delničarje, zaposlene, upnike itd.
ZDavP-2 člen 88, 88/2. ZUP člen 274, 275, 276, 277. ZDoh-2 člen 120. ZUS-1 člen 83, 83/2-2.
davki – dovoljena revizija – neenotna sodna praksa – odprava in razveljavitev oziroma sprememba odločbe po nadzorstveni pravici - izredno pravno sredstvo – zahteva stranke – kasneje zavzeta drugačna razlaga določbe
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je ponovna presoja drugostopenjskega davčnega organa, ki je hkrati nadzorstveni organ (glej 276. člen ZUP), o zakonitosti konkretne prvostopenjske odločbe izključena, če je sam o pritožbi oziroma o drugem pravnem sredstvu zoper isto odločbo že odločal ter tako odločbo presodil za zakonito (enako tudi sodba Vrhovnega sodišča U I 552/59 z dne 24. 10. 1959).
V primeru, če je drugostopenjski organ že odločal o zakonitosti konkretnega upravnega akta v določeni zadevi v zvezi s pritožbo (ali drugim pravnim sredstvom) in v svoji odločbi sprejel pravno stališče, za katerega pritožnik meni, da je napačno, pritožnik pa zoper ta dokončen upravni akt ni sprožil upravnega spora, tak „pritožnik“ (niti drug predlagatelj) ne more uspešno uveljavljati zahteve za uporabo nadzorstvene pravice (v smislu 274. člena ZUP oziroma 88. člena ZDavP-2) niti tega pravnega sredstva ne more po uradni dolžnosti uporabiti drugostopenjski (nadzorstveni) organ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0015680
ZPP člen 190, 339, 339/2-14, 379, 379/1. ZZZDR člen 51, 51/2, 52. SPZ člen 10. ZZK-1 člen 80, 80/2. OZ člen 564. ZIZ člen 238.
skupno premoženje zakoncev po razvezi zakonske zveze - upravljanje skupnega premoženja po razvezi zakonske zveze - razpolaganje enega od razvezanih zakoncev s skupnim premoženjem - razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zakonca - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - sodna poravnava - učinki sodne poravnave - odtujitev stvari med pravdo - pravnomočnost - razširjene subjektivne meje pravnomočnosti - pravni interes za tožbo - zaznamba spora - stvarnopravni spor - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - preužitkarska pogodba - predmet pogodbe - solastniški delež na nepremičnini
190. člen ZPP je mogoče uporabiti tudi v tistih stvarnopravnih sporih, ki se končajo s sklenitvijo sodne poravnave. V primeru, ko sodba oziroma sodna poravnava, ki sicer zavezuje toženca, na podlagi 190. člena ZPP pa učinkuje tudi proti tretjemu pridobitelju, kateremu je toženec med pravdo odsvojil sporno nepremičnino, tožnik nima pravnega interesa, da v posebni pravdi izpodbija tudi pravni posel, na podlagi katerega je toženec odsvojil sporno nepremičnino tretjemu, če bi lahko neposredno na podlagi sodbe ali sodne poravnave dosegel vknjižbo bremen proste (so)lastninske pravice v zemljiško knjigo.
Prikrajšani zakonec lahko izpodbija pogodbo, na podlagi katere je prišlo do samovoljne prodaje skupne stvari po razvezi. Posledice kršitve režima upravljanja in razpolaganja s skupnim premoženjem namreč ne morejo biti odvisne od tega, ali pride do kršitve med zakonsko zvezo ali po razvezi.
Predmet preužitkarske pogodbe je lahko tudi solastniški delež na nepremičnini.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZIntPK člen 47, 47/2.
izdelava načrta integritete – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – standard natančne in konkretne opredelitve – zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revizija ni dovoljena, če revident pravnega vprašanja, glede katerega pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, ne izpostavi jasno in konkretno in tudi ne navede, katero pravno pravilo je bilo prekršeno.
Za dovoljenost revizije iz razloga po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 morajo biti zelo hude posledice konkretizirane in izkazane.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - video posnetek – snemanje - varstvo pravic zasebnosti – pravica do zasebne lastnine - uresničevanje in omejevanje pravic – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Z namestitvijo video kamere tako, da je omogočala nadzor nad parkirnim mestom v garažni hiši, kjer je imela oškodovanka parkirano svoje vozilo, oškodovanka ni posegla v zasebnost obsojenca, ker obsojenec na tem mestu ni mogel uživati varstva zasebnosti.
ZPP člen 41, 41/2, 44, 44/2, 180, 180/2, 367, 367/2, 377. ZZK-1 člen 244, 244/3.
dovoljenost revizije – nediferencirana vrednost spornega predmeta – izbrisna tožba
V tožbi je tožnica za vse zahtevke vrednost spornega predmeta označila z zneskom 2.000.000 SIT. Tako določene vrednosti spornega predmeta ne pravdne stranke ne sodišče kasneje niso spreminjali. Revizijsko sodišče ugotavlja, da so tožničini zahtevki uperjeni proti šestim tožencem, ki v tej pravdi niso enotni sosporniki. Odločitev o tožbenih zahtevkih je odvisna tudi od vprašanja (ne)dobrovernosti vsakega od njih (tretji odstavek 244. člena Zakona o zemljiški knjigi), zato bi lahko bila odločitev proti vsakemu tožencu različna (prim. sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 372/2011 z dne 17. 11. 2011). Ker toženci niso enotni sosporniki, navedba ene vrednosti spornega predmeta ne zadošča za sklep o dovoljenosti revizije. Tudi če bi označeno vrednost spornega predmeta 2.000.000 SIT razdelili po deležih tožencev, nobena od dobljenih vrednosti ne bi presegala revizijskega praga 1.000.000 SIT.
dovoljenost revizije – novo pooblastilo za vložitev revizije – zavrženje revizije
Sodba pritožbenega sodišča je bila izdana 16. 12. 2009, zato bi moralo pooblastilo za vložitev revizije izvirati iz časa po tem datumu. Revizijsko sodišče ugotavlja, da je bil na pooblastilu, ki ga je tožničin pooblaščenec predložil sodišču ob vložitvi revizije, prvotno napisani datum 20. 12. 2002 prebeljen in čez napisan nov datum 10. 2. 2010. Iz navedenega izhaja, da pooblastilo, ki ga je predložil tožničin pooblaščenec za vložitev revizije, ni novo.
kršitev pravic osebnosti – zadoščenje o posebnih primerih – kaznivo dejanje zoper moralo – spolni napad na osebo mlajšo od 14 let – pravica do povrnitve škode – nepremoženjska škoda - enotna odškodnina
Kljub temu, da je treba praviloma posamezne škode, ki izvirajo iz istega škodnega dogodka, obravnavati ločeno in za vsako posamezno škodo odmeriti samostojno denarno odškodnino, sta sodišči pravilno upoštevali izjemnost tega primera, kjer se tožničina trpljenja vzajemno pogojujejo in prepletajo, ter prisodili enotno odškodnino za celotno nepremoženjsko škodo.