bistvena kršitev določb postopka o prekršku – razlogi o odločilnih dejstvih - postopek pred prekrškovnim organom – dokazni postopek – pisna odločba o prekršku – opis dejanskega stanja - možnost izjave o prekršku – zahteva za sodno varstvo
Policista sta storilcu neposredno na kraju samem predočila izjave očividcev in mu predstavila vse relevantne okoliščine v zvezi s storjenim prekrškom, s čimer sta mu dala možnost, da zavzame stališče tako glede dejanskih kot glede pravnih vidikov nanj naslovljenega očitka.
zastaranje postopka o prekršku - zastaranje pregona – absolutno zastaranje - meje preizkusa odločbe prekrškovnega organa - sodba, s katero se postopek ustavi
Sodišče mora v postopku odločanja o zahtevi za sodno varstvo vselej po uradni dolžnosti preizkusiti, ali je pregon za prekršek zastaral.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih
Kršitev 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1 je med drugim podana, če sodba nima razlogov oziroma so razlogi nerazumljivi. Odsotnost oziroma nerazumljivost razlogov se mora nanašati na razloge o odločilnih dejstvih, ne pa na razloge, ki se nanašajo na uporabo prava.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006233
ZP-1 člen 22, 22/3, 22/4, 129a, 129a/2. ZPrCP člen 26. ZVoz člen 2, 2/1-2.
postopek o prekršku - redni sodni postopek - skrajšani postopek - kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja - izrekanje kazenskih točk v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja – voznik začetnik
V vseh primerih, ko je predpisana stranska sankcija prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja (ob upoštevanju posebnega položaja voznikov začetnikov), mora o prekršku odločati sodišče v rednem in ne v skrajšanem postopku.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI - USTAVNO PRAVO
VS2006210
URS člen 22.
enako varstvo pravic – odstop od enakosti – oviranje javne ceste
Za utemeljitev obstoja kršitve pravice do
enakega varstva pravic je
treba izkazati troje: da o nekem vprašanju že obstaja ustaljena in enotna sodna praksa, da odločitev v izpodbijanem istovrstnem primeru od te prakse odstopa in da je ta odstop arbitraren, torej da sodišče zanj ni navedlo razumnih pravnih argumentov.
Tožnik svojo vlogo utemeljuje s sklicevanjem na nezakonito postopanje sodnic pri vročanju sklepa o ustavitvi postopka. Tako sicer izraža dvom v nepristranskost sojenja na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, vendar ga utemeljuje zgolj z grajo vročanja na napačen naslov, ker naj bi sodišče razpolagalo s pravim naslovom. To pomeni, da tožnik še vedno ostaja v sferi dvoma v subjektivno nepristranskost zakonitega oziroma naravnega sodnika, kar pa je lahko le razlog za izločitev sodnika in ne tehten razlog za delegacijo v pomenu določbe 67. člena ZPP. Prav tako tožnik ne pojasni, zakaj bi bilo zaradi domnevnega nezakonitega postopanja sodnic, katerih niti poimensko ne navede, celotno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani ter Višje delovno in socialno sodišče (glede katerega razlogov za delegacijo, razen splošnih očitkov, sploh ne konkretizira) nezmožno nepristransko odločati.
ZP-1 člen 2, 2/2, 4, 156, 156-4. ZVCP-1 člen 38, 38/4. ZPrCp člen 52, 52/1-3.
kršitev materialnih določb zakona - časovna veljavnost zakona - meje sankcioniranja prekrškov - milejši predpis – uporaba milejšega zakona - glavna in stranska sankcija
Le če bi sodišče ugotovilo, da je storilcu na podlagi uporabe določb ZVCP-1 in ob upoštevanju drugih, v evidenco vpisanih kazenskih točk, potrebno izreči še prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, po določbah ZPrCp pa tega ukrepa, ker predpisuje manjše število kazenskih točk za očitani prekršek, ne bi bilo potrebno izreči, bi bilo (v obravnavanem primeru) dolžno uporabiti novejši predpis (3. točko prvega odstavka 52. člena ZprCp).
delo preko polnega delovnega časa - plačilo nadur - nadurno delo - plačilo nadurnega dela - plačilo dela preko polnega delovnega časa - prekoračitev zakonsko dovoljene kvote dela preko polnega delovnega časa
Za prekoračitev zakonsko dovoljene kvote dela preko polnega delovnega časa ni odgovoren delavec, zato ga za takšno kršitev delodajalca ne morejo zadeti škodljive posledice. Tudi delo, ki ga delavec po odredbi oziroma navodilih delodajalca opravi preko zakonsko dovoljene kvote nadur, je nadurno delo, za katero ZDR in KP dejavnosti predvidevata plačilo ustreznega dodatka.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ukinitev delovnega mesta – zakonska zveza
Pri urejanju razmerij iz pogodbe o zaposlitvi je potrebno v prvi vrsti upoštevati položaj delavca in delodajalca, vključno z njunimi pristojnostmi v tem razmerju. Če gre istočasno za njuno zakonsko zvezo, zaradi le-te urejanje razmerja iz pogodbe o zaposlitvi po pravilih, ki veljajo za delovno razmerje, ne more biti onemogočeno.
naknadna odmera starostne pokojnine – pravnomočno odmerjena pokojnina – zavrženje zahteve za novo odmero
O revidentovi pravici do starostne pokojnine je bilo dokončno in pravnomočno odločeno. Ker je tožnik z zahtevo za odmero pokojnine po 6. členu ZPIZVZ želel doseči le spremembo pravnomočne odločbe o priznani pravici, je tožena stranka upoštevajoč 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP njegovo zahtevo z dne 14. 11. 2008 utemeljeno zavrgla.
Delavčeve pravice in obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi na podlagi spremembe delodajalca, kljub določbam 73. člena ZDR in 3. člena Direktive 2001/23/ES, ne preidejo na delodajalca prevzemnika, če delavec tako spremembo zaposlitve odkloni ali če vztraja v zaposlitvi pri delodajalcu prenosniku.
vrnitev stroškov šolanja - vračilo stroškov izobraževanja - rok za zaključek šolanja - prekoračitev pogodbenega roka - temeljna načela obligacijskega prava - dispozitivna narava zakonskih določb
Zaradi načela pogodbene svobode strank (3. člen OZ) in načela o dispozitivni naravi določb OZ (2. člen OZ) imata pogodbenika možnost, da vprašanje posledic neizpolnitve oziroma zamudno pri izpolnitvi pogodbenih obveznosti uredita sporazumno že ob sklenitvi pogodbe. Le kadar se stranki nista dogovorili drugače, nastopijo takšne posledice, kot jih določa OZ.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi za določen čas - ponudba ustrezne zaposlitve - ustrezna zaposlitev
V povezavi tretjega odstavka 88. člena ZDR in 90. člena ZDR je obveznost delodajalca le ponudba ustrezne zaposlitve v skladu z opredelitvijo iz 90. člena ZDR; za delavca, ki ima pogodbo za nedoločen čas, je to lahko le pogodba za nedoločen. Če delodajalec takšnega dela nima, delavcu ni dolžan zagotoviti drugega dela. Lahko mu sicer ponudi tudi neustrezno zaposlitev (torej pogodbo za določen čas), vendar ne kot obveznost, temveč kot možnost, ki jo delavec lahko sprejme ali ne. Dejstvo, da je delodajalec delavcu, ki je bil pri njem zaposlen za nedoločen čas, ne ponudi nove pogodbe za drugo delo za določen čas (npr. nove pogodbe za čas povečanega obsega dela), ne pomeni kršitve navedenih določb in (v skladu s citirano sodno prakso) nima za posledico nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
ZPIZ-1 člen 60, 60/1, 60/2, 60/3. ZDR člen 200. ZZZPB člen 52.
invalidnost - definicija poklica in invalidnosti - poklic zavarovanca - javna dela
Dela, ki ga brezposelna oseba opravlja v okviru javnih del, ni mogoče opredeliti kot svoj poklic iz tretjega odstavka 60. člena ZPIZ-1. Tožnik je z vključitvijo v javna dela, ko je deset mesecev delal kot informator, sicer lahko pridobil določena nova znanja in izkušnje. Ni pa mogoče šteti, da se je usposobil za poklic (ki niti ni v skladu z njegovo dejansko izobrazbo), oziroma pridobil ustrezno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje, ki se zahtevajo za določena dela, kar bi mu v smislu prvega odstavka 60. člena ZPIZ-1 zagotavljalo ohranitev delovnega mesta oziroma poklicno napredovanje.
Z neupravičeno zavrnitvijo (po oceni revizijskega sodišča tudi dovolj substanciranega) dokaznega predloga za postavitev izvedenca medicine dela, prometa in športa sta sodišči nižjih stopenj kršili revidentovo pravico do sodelovanja v postopku, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-8. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233. URS člen 32.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniške odsotnosti - odpotovanje iz kraja bivanja - odobritev zdravnika - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja so jasna in tudi stroga, kar je razumljivo, saj urejajo ravnanja zavarovancev v času bolniškega staleža. Ta je namenjen izboljšanju zdravstvenega stanja, kar pomeni, da se mora zavarovanec v celoti podrediti navodilom zdravnika in skrbeti, da čim prej pride do izboljšanja zdravstvenega stanja. Zahteva, da mora biti zavarovanec, ki se zdravi na domu, v tem času doma in mora za odhod iz kraja bivanja dobiti odobritev zdravnika oziroma zdravstvene komisije, zato ne more pomeniti kršitve ustavnih pravic, konkretno svobode gibanja. Ker tožnica izrecne odobritve osebnega zdravnika za zapustitev kraja bivališča ni imela, je podan razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Pogoj za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi je tudi obstoj okoliščin in interesov obeh strank, torej delavca in delodajalca. Opiranje le na okoliščine na strani ene stranke pomeni zmotno uporabo prvega odstavka 110. člena ZDR, ki nalaga tehtanje interesov in okoliščin na strani obeh pogodbenih strank. Ni nepomembno, ali je tožnica kršitev storila z namernim ignoriranjem pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja in je kraj bivanja zapustila zavedajoč se svoje kršitve ali pa je to storila v prepričanju, da izrecnega dovoljenja ne potrebuje, pri čemer je treba upoštevati, da ji je osebni zdravnik dovolil „prosto gibanje“, specialistka psihiatrinja pa priporočala „spremembo okolja“.
ZJU člen 5, 24, 33, 154. ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – rok za odpoved - zagovor
Šteje se, da delodajalec ugotovi razlog za izredno odpoved, ko je seznanjen z vsemi bistvenimi elementi delavčeve kršitve in bistvenimi dejanskimi okoliščinam, ki lahko vplivajo na presojo le-te. To pa je glede na ustaljeno in enotno sodno prakso dejansko vprašanje, glede katerega je revizijsko sodišče vezano na ugotovitev sodišča druge stopnje.
Od delodajalca ni ustrezno in utemeljeno pričakovati, da kljub zdravstveni nesposobnosti delavca prelaga že določene termine zagovora toliko časa, da zamudi prekluzivni rok, ki je določen za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi v drugem odstavku 110. člena ZDR.
Po določbi 75. člena KPDVI pripada delavcu pavšalna odškodnina, kadar je s pravnomočno sodbo sodišča ugotovljeno, da mu je delovno razmerje prenehalo na nezakonit način. V obravnavani zadevi ta pogoj ni izpolnjen. Res je tožena stranka v odpovedi napačno določila dolžino odpovednega roka, vendar to ne spremeni
dejstva, da je tožnici z obravnavano odpovedjo delovno razmerje prenehalo zakonito.
ZDR člen 6, 88, 88/1, 88/1-1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 347, 379, 379/1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog – diskriminacija - bistvena kršitev določb pravdnega postopka – sprememba dokazne ocene pred sodiščem druge stopnje - načelo neposrednosti - načelo neposrednosti pred sodiščem druge stopnje - razlogi o odločilnih dejstvih
Podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ker je glede odločilnega dejstva, ali je obstajal utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, sodišče druge stopnje dejansko stanje ugotovilo drugače kot sodišče prve stopnje, kljub temu da ni opravilo glavne obravnave.
Po tem, ko je sodišče prve stopnje obsežno povzelo izpovedi v postopku zaslišanih prič in predstavilo obsežno pravno podlago, je enostavno zaključilo, da je kljub navedbam tožene stranke o zmanjševanju naročil in prihodkov družbe, ki imajo za posledico zmanjševanje števila zaposlenih, prepričano, da je tožena stranka tožeči stranki odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi osebnih okoliščin. Razlogov o odločilnem dejstvu, to je o tem, da je tožena stranka tožnico neenakopravno obravnavala oziroma kršila prepoved diskriminacije, sodba sodišča prve stopnje nima.