PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006180
ZP-1 člen 155, 155/1-8. ZVCP-1 člen 233, 233/1. URS člen 29, 29-3.
bistvena kršitev določb postopka – razlogi o odločilnih dejstvih - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - odgovornost lastnika vozila - obrnjeno dokazno breme - dokazni predlog
Določba prvega odstavka 233. člena ZVCP-1 lastniku oziroma imetniku pravice uporabe vozila, s katerim je bil storjen prekršek, nalaga, da predloži razbremenilne dokaze v zvezi z trditvijo, da ni storilec prekrška, sodišče pa mora takemu dokazu ugoditi in dokaz izvesti, vendar le, če obdolženec z ustrezno stopnjo verjetnosti izkaže obstoj in pravno relevantnost dokaza.
bistvena kršitev določb postopka – nerazumljiv izrek - razlogi o odločilnih dejstvih - zahteva za sodno varstvo - pravice obrambe - pravica do pravnega sredstva - presoja pritožbenih navedb
Smisel pravice do pravnega sredstva je predvsem v učinkoviti obrambi pravnih interesov.
kršitev materialnih določb zakona - odločba o sankciji - kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja – veljavno vozniško dovoljenje
Kazenske točke v cestnem prometu se izrečejo le tistim storilcem prekrškov, ki izpolnjujejo pogoj, da imajo v času izreka sankcije veljavno vozniško dovoljenje.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006230
ZKP člen 167, 371, 371/1-11, 372, 372-1. KZ člen 254, 254/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in razlogi sodbe - preiskava - sklep o preiskavi - utemeljen sum - kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja - zatajitev finančnih obveznosti – zakonski znaki kaznivega dejanja
V fazi odločanja, ali naj se zoper določeno osebo začne preiskava, je treba izhajati iz njenega namena, in sicer, da se med njeno izvedbo zberejo dokazi in podatki, ki so potrebni za odločitev, ali naj se vloži obtožnica ali ustavi postopek.
sprejem ponudbe nove pogodbe - uveljavljanje nove pogodbe o zaposlitvi - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo neposrednosti
Potreba po razčiščevanju pravno pomembnih dejstev je odvisna od vsebine tožbenega zahtevka in dejstev, ki so pomembna za pravilno odločitev o zahtevku. Na podlagi tega izhodišča si mora sodišče prizadevati, da se opravi postopek brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški ter onemogočiti zlorabo pravic, ki jih imajo stranke v postopku (prvi odstavek 11. člena ZPP). Temu ustrezno ZPP opredeljuje tudi pristojnosti predsednika senata pri vodenju glavne obravnave in izvajanja dokazov. Ker je bil tožbeni zahtevek, o katerem je sodišče odločilo s sodbo, že glede na tožbene navedbe očitno neutemeljen, je poleg izvedbe listinskih dokazov sodišče na obravnavi dne 2. 2. 2011 utemeljeno zavrnilo neposredno izvedbo drugih predlaganih dokazov z zaslišanjem strank in prič, ki ne bi mogli privesti do drugačne odločitve.
Sodišče pravilno ugotavlja, da delodajalcu ne more določati vsebine pogodbe o zaposlitvi. Pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi sta delavec in delodajalec svobodna. Delavec lahko mimo sklenjene pogodbe o zaposlitvi pred sodiščem uspešno uveljavlja le pravice, ki so zanj ugodneje urejene v zakonu ali kolektivni pogodbi (30. člen ZDR).
ZP-1 člen 12, 156, 156-3. ZOro-1 člen 81. KZ-1 člen 307, 307/1.
izključitev postopka o prekršku in sankcije - postopek o prekršku - kazenski postopek – hramba orožja
Zgolj dejstvo, da tako prekršek kot kaznivo dejanje izvirata iz istega historičnega dogodka, še ne pomeni, da je bil prekršen prvi odstavek 12. člena ZP-1: vzporeden tek več postopkov je dopusten, če storilec z enim ali več izvršitvenimi dejanji uresniči znake več kaznivih ravnanj, to je kaznivih dejanj in/ali prekrškov.
zastaranje postopka o prekršku - zastaranje pregona – absolutno zastaranje - meje preizkusa odločbe prekrškovnega organa - sodba, s katero se postopek ustavi
Sodišče mora v postopku odločanja o zahtevi za sodno varstvo vselej po uradni dolžnosti preizkusiti, ali je pregon za prekršek zastaral.
ZPP člen 201, 202, 202/1, 377. ZGD-1 člen 580, 580/4.
dovoljenost revizije - zavrženje revizije - revizija stranskega intervenienta - sposobnost biti stranka v postopku - prenehanje pravne osebe zaradi pripojitve - neobstoječa pravna oseba
Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic ali pravnih interesov, četudi z revizijo kot izrednim pravnim sredstvom, mora izkazati pravni interes, na njegov obstoj pa mora Vrhovno sodišče paziti tudi po uradni dolžnosti ves čas postopka. Revident mora kot verjetno izkazati, da bi ugoditev njegovi reviziji pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. V tej zadevi pa revident z vidika pravne osebe, ki jo je v reviziji označil za toženo stranko, nima pravnega interesa za vložitev revizije, saj tožena stranka več ne obstaja in z izpodbijano sodbo ne more biti več k ničemur zavezana.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi za določen čas - ponudba ustrezne zaposlitve - ustrezna zaposlitev
V povezavi tretjega odstavka 88. člena ZDR in 90. člena ZDR je obveznost delodajalca le ponudba ustrezne zaposlitve v skladu z opredelitvijo iz 90. člena ZDR; za delavca, ki ima pogodbo za nedoločen čas, je to lahko le pogodba za nedoločen. Če delodajalec takšnega dela nima, delavcu ni dolžan zagotoviti drugega dela. Lahko mu sicer ponudi tudi neustrezno zaposlitev (torej pogodbo za določen čas), vendar ne kot obveznost, temveč kot možnost, ki jo delavec lahko sprejme ali ne. Dejstvo, da je delodajalec delavcu, ki je bil pri njem zaposlen za nedoločen čas, ne ponudi nove pogodbe za drugo delo za določen čas (npr. nove pogodbe za čas povečanega obsega dela), ne pomeni kršitve navedenih določb in (v skladu s citirano sodno prakso) nima za posledico nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Organizacijske rešitve v zvezi z ekonomsko uspešnostjo poslovanja ostajajo v avtonomni sferi delodajalca. Sodišče ne presoja, ali je sprememba v organizaciji družbe potrebna in smotrna. Preverja lahko le, ali ni morda le navidezna. Zatrjevanje tožnice, da bi bilo mogoče poslovanje tožene stranke racionalizirati tudi z ohranitvijo njenega delovnega mesta (ker bi tožnica lahko ceneje opravljala storitve, ki jih za toženo stranko opravlja računovodski servis), na presojo utemeljenosti poslovnega razloga tako ne more vplivati.
Napačno je prepričanje tožnice, da mora delodajalec možnosti za ohranitev zaposlitve preverjati tudi še po podaji odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Revizijsko sodišče kot pravilno sprejema interpretacijo sodišč druge in prve stopnje, da ta dolžnost delodajalca traja le do podaje same odpovedi, kasneje pa obstaja le kot možnost (brez sankcije nezakonitosti odpovedi).
ZJU člen 5, 24, 33, 154. ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – rok za odpoved - zagovor
Šteje se, da delodajalec ugotovi razlog za izredno odpoved, ko je seznanjen z vsemi bistvenimi elementi delavčeve kršitve in bistvenimi dejanskimi okoliščinam, ki lahko vplivajo na presojo le-te. To pa je glede na ustaljeno in enotno sodno prakso dejansko vprašanje, glede katerega je revizijsko sodišče vezano na ugotovitev sodišča druge stopnje.
Od delodajalca ni ustrezno in utemeljeno pričakovati, da kljub zdravstveni nesposobnosti delavca prelaga že določene termine zagovora toliko časa, da zamudi prekluzivni rok, ki je določen za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi v drugem odstavku 110. člena ZDR.
ZDR člen 137. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 229.
plačilo nadomestila plače - odsotnost z dela zaradi bolezni - nelikvidnost delodajalca
Pravica do nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela je pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki jo glede na veljavne predpise delavec uresničuje pri delodajalcu. Sodišče druge stopnje je zato pravilno presodilo, da ne obstoji materialno pravna podlaga za direktni zahtevek revidenta do tožene stranke za izplačilo nadomestila plače.
ZDR člen 6, 88, 88/1, 88/1-1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 347, 379, 379/1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog – diskriminacija - bistvena kršitev določb pravdnega postopka – sprememba dokazne ocene pred sodiščem druge stopnje - načelo neposrednosti - načelo neposrednosti pred sodiščem druge stopnje - razlogi o odločilnih dejstvih
Podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ker je glede odločilnega dejstva, ali je obstajal utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, sodišče druge stopnje dejansko stanje ugotovilo drugače kot sodišče prve stopnje, kljub temu da ni opravilo glavne obravnave.
Po tem, ko je sodišče prve stopnje obsežno povzelo izpovedi v postopku zaslišanih prič in predstavilo obsežno pravno podlago, je enostavno zaključilo, da je kljub navedbam tožene stranke o zmanjševanju naročil in prihodkov družbe, ki imajo za posledico zmanjševanje števila zaposlenih, prepričano, da je tožena stranka tožeči stranki odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi osebnih okoliščin. Razlogov o odločilnem dejstvu, to je o tem, da je tožena stranka tožnico neenakopravno obravnavala oziroma kršila prepoved diskriminacije, sodba sodišča prve stopnje nima.
LASTNINJENJE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0015594
ZOR člen 61, 63. ZTLR člen 28. ODZ paragraf 1500. SPZ člen 44, 44/2. ZPP člen 181, 181/2, 182, 339, 339/1.
lastninjenje - lastninsko preoblikovanje podjetij - otvoritvena bilanca - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - dobra vera - domneva dobre vere - omejitev priposestvovanja - neveljavnost pravnega posla - nesporazum - neobstoječ pravni posel - napake volje - zmota - izpodbojnost - ugotovitvena tožba - pravni interes za negativno ugotovitveno tožbo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - eventualna kumulacija tožbenih zahtevkov - pogoji za kumulacijo tožbenih zahtevkov
Trditve, da je bila soglasna volja vseh pogodbenih strank drugačna od zapisane, ne utemeljujejo zmote (61. člen ZOR), temveč nesporazum o predmetu obveznosti, torej zaključek, da pogodbi v tem delu sploh nista nastali (63. člen ZOR).
naknadna odmera starostne pokojnine – pravnomočno odmerjena pokojnina – zavrženje zahteve za novo odmero
O revidentovi pravici do starostne pokojnine je bilo dokončno in pravnomočno odločeno. Ker je tožnik z zahtevo za odmero pokojnine po 6. členu ZPIZVZ želel doseči le spremembo pravnomočne odločbe o priznani pravici, je tožena stranka upoštevajoč 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP njegovo zahtevo z dne 14. 11. 2008 utemeljeno zavrgla.
ZPIZ-1 člen 60, 60/1, 60/2, 60/3. ZDR člen 200. ZZZPB člen 52.
invalidnost - definicija poklica in invalidnosti - poklic zavarovanca - javna dela
Dela, ki ga brezposelna oseba opravlja v okviru javnih del, ni mogoče opredeliti kot svoj poklic iz tretjega odstavka 60. člena ZPIZ-1. Tožnik je z vključitvijo v javna dela, ko je deset mesecev delal kot informator, sicer lahko pridobil določena nova znanja in izkušnje. Ni pa mogoče šteti, da se je usposobil za poklic (ki niti ni v skladu z njegovo dejansko izobrazbo), oziroma pridobil ustrezno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje, ki se zahtevajo za določena dela, kar bi mu v smislu prvega odstavka 60. člena ZPIZ-1 zagotavljalo ohranitev delovnega mesta oziroma poklicno napredovanje.
vrnitev stroškov šolanja - vračilo stroškov izobraževanja - rok za zaključek šolanja - prekoračitev pogodbenega roka - temeljna načela obligacijskega prava - dispozitivna narava zakonskih določb
Zaradi načela pogodbene svobode strank (3. člen OZ) in načela o dispozitivni naravi določb OZ (2. člen OZ) imata pogodbenika možnost, da vprašanje posledic neizpolnitve oziroma zamudno pri izpolnitvi pogodbenih obveznosti uredita sporazumno že ob sklenitvi pogodbe. Le kadar se stranki nista dogovorili drugače, nastopijo takšne posledice, kot jih določa OZ.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-8. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233. URS člen 32.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniške odsotnosti - odpotovanje iz kraja bivanja - odobritev zdravnika - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja so jasna in tudi stroga, kar je razumljivo, saj urejajo ravnanja zavarovancev v času bolniškega staleža. Ta je namenjen izboljšanju zdravstvenega stanja, kar pomeni, da se mora zavarovanec v celoti podrediti navodilom zdravnika in skrbeti, da čim prej pride do izboljšanja zdravstvenega stanja. Zahteva, da mora biti zavarovanec, ki se zdravi na domu, v tem času doma in mora za odhod iz kraja bivanja dobiti odobritev zdravnika oziroma zdravstvene komisije, zato ne more pomeniti kršitve ustavnih pravic, konkretno svobode gibanja. Ker tožnica izrecne odobritve osebnega zdravnika za zapustitev kraja bivališča ni imela, je podan razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Pogoj za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi je tudi obstoj okoliščin in interesov obeh strank, torej delavca in delodajalca. Opiranje le na okoliščine na strani ene stranke pomeni zmotno uporabo prvega odstavka 110. člena ZDR, ki nalaga tehtanje interesov in okoliščin na strani obeh pogodbenih strank. Ni nepomembno, ali je tožnica kršitev storila z namernim ignoriranjem pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja in je kraj bivanja zapustila zavedajoč se svoje kršitve ali pa je to storila v prepričanju, da izrecnega dovoljenja ne potrebuje, pri čemer je treba upoštevati, da ji je osebni zdravnik dovolil „prosto gibanje“, specialistka psihiatrinja pa priporočala „spremembo okolja“.