ZUS-1 člen 22, 22/1, 25, 25/3. ZPP člen 154, 154/1, 166, 166/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu člen 2, 3, 4.
odločba o stroških postopka v sodbi – dovoljenost pritožbe zoper sklep o stroških – stroški revizijskega postopka – stroški sodnih taks
Glede na naravo upravnega spora, s katerim je zagotovljeno prvostopenjsko sodno varstvo oziroma sodni nadzor nad delom uprave, je pritožba zoper odločitev upravnega sodišča (ki ima sicer položaj višjega sodišča), o stroških sodnega postopka, o kateri odloča Vrhovno sodišče kot drugostopenjsko sodišče, ob primerni uporabi določb ZPP, dovoljena na podlagi prvega odstavka 166. člena ZPP, saj je le takšna razlaga skladna s pravico do pravnega sredstva po 25. členu Ustave Republike Slovenije.
V primeru, ko je pritožnik z revizijo uspel in je bila sodba sodišča prve stopnje razveljavljena ter zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v novo sojenje, odločitev o stroških postopka pa pridržana za končno odločitev, v novem sojenju pa je sodišče prve stopnje pritožnikovi tožbi ugodilo, odpravilo odločbo tožene stranke in zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek, mora sodišče prve stopnje odločiti o vseh stroških sodnega postopka. To pomeni tako o stroških upravnega spora kot tudi revizijskih stroških.
Strošek sodnih taks ni vključen v pavšalne zneske, ki jih določa Pravilnik o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu.
stranka v upravnem sporu – aktivna legitimacija – zavrženje tožbe – dopolnitev pritožbe - ničnost
Predhodno priznan status stranke oziroma stranskega udeleženca v upravnem postopku izdaje dovoljenja za kolektivno upravljanje avtorskih in (ali) sorodnih pravic, ki teče na vlogo tretjega, je pogoj za priznanje položaja stranke v upravnem sporu oziroma za vsebinsko obravnavanje tožbe zoper dovoljenje, izdano v tem postopku.
ZASP člen 12, 105, 105/1, 148, 149, 149/1-3. ZUP člen 43, 130. PDEU člen 106, 106/1.
dovoljena revizija – neenotna praksa sodišča prve stopnje - kolektivno upravljanje avtorskih pravic – dovoljenje za kolektivno upravljanje – položaj stranskega udeleženca – pravni interes vlagatelja zahteve za izdajo enakega dovoljenja – obvezna združitev postopkov – soavtorji avdiovizualnega dela - skladatelj filmske glasbe, ustvarjene posebej za avdiovizualno delo – ustavne pravice – 106. člen PDEU – priložena pravna mnenja
Iz določb 148. in 149. člena ZASP in 130. člena ZUP ne izhaja, da bi Urad moral v primeru, ko več pravnih oseb poda vlogo za izdajo dovoljenja za kolektivno upravljanje za isto vrsto avtorskih del in iste pravice, te obravnavati v enem postopku, v katerem bi moral vsaki od oseb priznati položaj stranke v postopku.
Vlagatelj zahteve za podelitev „prvega trajnega“ dovoljenja za kolektivno upravljanje na podlagi 149. člena ZASP, ne izkazuje pravnega interesa za priznanje položaja stranskega udeleženca v postopku, ki se vodi na zahtevo drugega subjekta, v primeru, ko se za podelitev dovoljenja za kolektivno upravljanje za isto vrsto avtorskih del in za iste pravice poteguje več subjektov.
S stvaritvijo filmske glasbe, ki je posebej ustvarjena za uporabo v tem delu, skladatelj (so)ustvari AVD kot samostojno avtorsko delo. Glede na neizpodbojno domnevo soavtorstva pa mu iz tega naslova skupaj z drugimi soavtorji pripada nedeljiva avtorska pravica na tem delu. To pa pomeni, da iz tega avtorskega dela izvira ena pravica do radiodifuzne retransmisije, s katero lahko zato upravlja le ena kolektivna organizacija, ki združuje vse soavtorje AVD.
bistvena kršitev določb postopka – nerazumljiv izrek - razlogi o odločilnih dejstvih - zahteva za sodno varstvo - pravice obrambe - pravica do pravnega sredstva - presoja pritožbenih navedb
Smisel pravice do pravnega sredstva je predvsem v učinkoviti obrambi pravnih interesov.
ZDSS-1 člen 31. ZPIZ-1 člen 275. ZPP člen 367, 367/2, 377.
dovoljenost revizije - zavrženje revizije - premoženjski socialni spor - vrednost spornega predmeta - nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu - vrnitev preplačila – ugotovitvena odločba
Gre za denarni zahtevek iz naslova preveč plačanih zneskov nadomestila. Narave spora ne spremeni dejstvo, da je tožena stranka v skladu z izrecno določbo ZPIZ-1 (tretji odstavek 275. člena) izdala odločbo o ugotovitvi preplačila. Gre le za ugotovitveno odločbo, oseba, ki ji je bil na račun zavoda izplačan denarni znesek, do katerega ni imela pravice, pa mora vrniti prejeti znesek v skladu z določbami Zakona o obligacijskih razmerjih (prvi odstavek 275. člena ZPIZ-1).
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - DELOVNO PRAVO
VS2006192
ZP-1 člen 156, 156-1. ZVZD člen 16, 56, 56/2.
kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška – opis prekrška - odgovornost pravne osebe – obveznosti delodajalca - določitev posebnih zdravstvenih zahtev
Za obstoj prekrška po drugem odstavku 56. člena ZVZD zadošča, da delodajalec na podlagi strokovne ocene pooblaščenega zdravnika ne sprejme splošnega akta (običajno imenovanega ocena tveganja), v katerem določi posebne pogoje, ki jih morajo delavci izpolnjevati za opravljanje posameznih vrst dela ali za uporabo posameznih vrst delovnih sredstev in ni treba, da zaradi njegovega nesprejetja pride do delovne nesreče.
lastnost zavarovanca – obvezno zavarovanje v drugi državi
Tožnik je od 16. 9. 2005 dalje vključen tudi v obvezno pokojninsko zavarovanje v Republiki Srbiji, zato je bistveno vprašanje, ali to dejstvo lahko vpliva na (istočasno) vključitev v obvezno pokojninsko zavarovanje v Republiki Sloveniji. V primeru, da bi šlo za istočasno izpolnjevanje pogojev za vključitev v obvezno zavarovanje v Republiki Sloveniji, se na podlagi 25. člena ZPIZ-1 upošteva „vrstni red“ po katerem so podlage za zavarovanje navedene v zakonu. V primeru pa, ko je oseba obvezno pokojninsko (in invalidsko) zavarovana v tujini, lahko na podlagi 19. člena ZPIZ-1 predlaga izvzem iz obveznega zavarovanja – v Sloveniji – vendar le, če je tako določeno z mednarodnim sporazumom. Tak sporazum z Republiko Srbijo pa v času odločanja pri toženi stranki še ni veljal.
ZPP člen 201, 202, 202/1, 377. ZGD-1 člen 580, 580/4.
dovoljenost revizije - zavrženje revizije - revizija stranskega intervenienta - sposobnost biti stranka v postopku - prenehanje pravne osebe zaradi pripojitve - neobstoječa pravna oseba
Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic ali pravnih interesov, četudi z revizijo kot izrednim pravnim sredstvom, mora izkazati pravni interes, na njegov obstoj pa mora Vrhovno sodišče paziti tudi po uradni dolžnosti ves čas postopka. Revident mora kot verjetno izkazati, da bi ugoditev njegovi reviziji pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. V tej zadevi pa revident z vidika pravne osebe, ki jo je v reviziji označil za toženo stranko, nima pravnega interesa za vložitev revizije, saj tožena stranka več ne obstaja in z izpodbijano sodbo ne more biti več k ničemur zavezana.
odločba o prekršku - kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška - opis prekrška - odgovornost pravne osebe – temelji odgovornosti pravne osebe
Za presojo odgovornosti pravne osebe ni relevantno zgolj konkretno ravnanje storilca, ki izpolnjuje znake prekrška, pač pa tudi tiste okoliščine, iz katerih izhaja odgovornost pravne osebe - te okoliščine morajo biti v odločbi o prekršku (v zadostni meri) konkretizirane.
Gre za denarni zahtevek iz naslova preveč plačanih zneskov pokojnine. Narave spora ne spremeni dejstvo, da je tožena stranka v skladu z izrecno določbo ZPIZ-1 (tretji odstavek 275. člena) izdal odločbo o ugotovitvi preplačila. Gre le za ugotovitveno odločbo, oseba, ki ji je bil na račun zavoda izplačan denarni znesek, do katerega ni imela pravice, pa mora vrniti prejeti znesek v skladu z določbami Zakona o obligacijskih razmerjih (prvi odstavek 275. člena ZPIZ-1).
invalidnost - definicija poklica in invalidnosti - poklic zavarovanca
ZPIZ-1 upošteva, da so lahko zavarovanci ob nastanku invalidnosti v različnih zaposlitvenih statusih: lahko so zaposleni (na delovnem mestu, na katerem so razporejeni), lahko so brezposelni. Prvim zagotavlja pravice, ki ohranjajo oziroma omogočajo nadaljevanje zaposlitve na delovnem mestu, na katerem so razporejeni, delodajalec (200. člen ZDR). Drugi so iskalci zaposlitve, ki praviloma iščejo zaposlitev v okviru svoje poklicne usposobljenosti. Za te je ocena delazmožnosti z vidika delovnega mesta, na katerem so bili nazadnje razporejeni (in je morda celo specifično za zadnjega delodajalca, tako da brezposelna oseba nima niti teoretičnih možnosti za zaposlitev na enakih delih pri potencialnih drugih delodajalcih), neustrezna.
ZP-1 člen 57, 57/1, 57/5, 57/6, 62, 62-2, 65, 65/4.
hitri postopek - pravice obrambe - razlogi za vložitev zahteve za sodno varstvo - možnost izjave o prekršku - plačilni nalog - opis prekrška - opis dejanskega stanja – odločanje sodišča
Čeprav storilcu prekrška opis dejanskega stanja ni bil vročen, iz spisovnega gradiva izhaja, da je bil storilec z ugotovljenim dejanskim stanjem (kakršno je povzeto v opisu) v celoti seznanjen in se o njem tudi izjavil, zato bistvena kršitev določb postopka po drugi alineji 62. člena ZP-1 ni podana.
sprejem ponudbe nove pogodbe - uveljavljanje nove pogodbe o zaposlitvi - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo neposrednosti
Potreba po razčiščevanju pravno pomembnih dejstev je odvisna od vsebine tožbenega zahtevka in dejstev, ki so pomembna za pravilno odločitev o zahtevku. Na podlagi tega izhodišča si mora sodišče prizadevati, da se opravi postopek brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški ter onemogočiti zlorabo pravic, ki jih imajo stranke v postopku (prvi odstavek 11. člena ZPP). Temu ustrezno ZPP opredeljuje tudi pristojnosti predsednika senata pri vodenju glavne obravnave in izvajanja dokazov. Ker je bil tožbeni zahtevek, o katerem je sodišče odločilo s sodbo, že glede na tožbene navedbe očitno neutemeljen, je poleg izvedbe listinskih dokazov sodišče na obravnavi dne 2. 2. 2011 utemeljeno zavrnilo neposredno izvedbo drugih predlaganih dokazov z zaslišanjem strank in prič, ki ne bi mogli privesti do drugačne odločitve.
Sodišče pravilno ugotavlja, da delodajalcu ne more določati vsebine pogodbe o zaposlitvi. Pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi sta delavec in delodajalec svobodna. Delavec lahko mimo sklenjene pogodbe o zaposlitvi pred sodiščem uspešno uveljavlja le pravice, ki so zanj ugodneje urejene v zakonu ali kolektivni pogodbi (30. člen ZDR).
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006180
ZP-1 člen 155, 155/1-8. ZVCP-1 člen 233, 233/1. URS člen 29, 29-3.
bistvena kršitev določb postopka – razlogi o odločilnih dejstvih - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - odgovornost lastnika vozila - obrnjeno dokazno breme - dokazni predlog
Določba prvega odstavka 233. člena ZVCP-1 lastniku oziroma imetniku pravice uporabe vozila, s katerim je bil storjen prekršek, nalaga, da predloži razbremenilne dokaze v zvezi z trditvijo, da ni storilec prekrška, sodišče pa mora takemu dokazu ugoditi in dokaz izvesti, vendar le, če obdolženec z ustrezno stopnjo verjetnosti izkaže obstoj in pravno relevantnost dokaza.
ZP-1 člen 12, 156, 156-3. ZOro-1 člen 81. KZ-1 člen 307, 307/1.
izključitev postopka o prekršku in sankcije - postopek o prekršku - kazenski postopek – hramba orožja
Zgolj dejstvo, da tako prekršek kot kaznivo dejanje izvirata iz istega historičnega dogodka, še ne pomeni, da je bil prekršen prvi odstavek 12. člena ZP-1: vzporeden tek več postopkov je dopusten, če storilec z enim ali več izvršitvenimi dejanji uresniči znake več kaznivih ravnanj, to je kaznivih dejanj in/ali prekrškov.
kršitev materialnih določb zakona - odločba o sankciji - kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja – veljavno vozniško dovoljenje
Kazenske točke v cestnem prometu se izrečejo le tistim storilcem prekrškov, ki izpolnjujejo pogoj, da imajo v času izreka sankcije veljavno vozniško dovoljenje.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006230
ZKP člen 167, 371, 371/1-11, 372, 372-1. KZ člen 254, 254/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in razlogi sodbe - preiskava - sklep o preiskavi - utemeljen sum - kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja - zatajitev finančnih obveznosti – zakonski znaki kaznivega dejanja
V fazi odločanja, ali naj se zoper določeno osebo začne preiskava, je treba izhajati iz njenega namena, in sicer, da se med njeno izvedbo zberejo dokazi in podatki, ki so potrebni za odločitev, ali naj se vloži obtožnica ali ustavi postopek.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ukinitev delovnega mesta
Vzrok za nastanek poslovnega razloga je tudi sprememba o organizaciji dela, izvedena s strani delodajalca. Za tako spremembo gre tudi, če delodajalec zaradi racionalizacije ukine posamezno delovno mesto s tem, da preostala dela tega delovnega mesta za naprej poleg svojega dela po potrebi pokrivajo drugi delavci. Take organizacijske rešitve, zaradi katerih delo delavca postane nepotrebno, so v pristojnosti delodajalca.