povrnitev nepremoženjske škode – odgovornost izvajalca del - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - dela na plinski napeljavi – eksplozija plina – podlage odškodninske odgovornosti – vzročna zveza
V okoliščinah, kot so ugotovljene v tej zadevi, o objektivni odgovornosti tožene stranke ni mogoče govoriti. Do eksplozije plina in posledičnega požara namreč ni prišlo med posegom v plinsko napeljavo ali zaradi njega, pač pa zato, ker je nekdo tretji sprostil čep (tesnilo) krogelnega ventila, da bi nanj namestil smrečico in zvijavo cev, in ker je taisti ali drug tretji približno deset mesecev kasneje s premikom ročice krogelnega ventila odprl dotok plina v notranjost hiše. Ti neposredni vzroki, ki implicirajo aktivno ravnanje tretjega, po naravi stvari izključujejo objektivno odgovornost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VS0015568
ZPP člen 214, 214/2.
zahteva za varstvo zakonitosti – upravljanje večstanovanjske hiše - aktivna legitimacija upravnika – popravilo strehe – nujna gestija – trditveno in dokazno breme – priznanje dejstev - pravno mnenje
Ocena sodišč, da tožena stranka ni zadostila svojemu trditvenemu bremenu in da se na pavšalni ugovor tožeča stranka ni bila dolžna odzvati, je pravilna. Pravilna pa je tudi nadaljnja ugotovitev obeh sodišč, da tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje nikoli ni ugovarjala, da ni resnična trditev tožeče stranke, da je (del) stroškov pokrila iz lastnih sredstev. Sodišči prve in druge stopnje sta tako pravilno odločili, da je tožeča stranka, ki je upravnik večstanovanjske hiše, svojo aktivno legitimacijo izkazala.
ZPP člen 12, 213, 213/2, 286, 298, 298/3, 339, 339/1.
revizija – razlogi za revizijo – zmotna uporaba materialnega prava – konkretiziranost revizijskega očitka – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – prvi narok za glavno obravnavo – prekluzija – materialno procesno vodstvo - vezanost sodišča na sklep procesnega vodstva - načelo pomoči prava neuki stranki
Čeprav vabilo na narok ni bilo vročeno pooblaščencu tožeče stranke, ki se naroka ni udeležil, je tožnik v imenu tožeče stranke soglašal, da se narok opravi v nenavzočnosti pooblaščenca. S tem so bili izpolnjeni vsi pogoji za opravo prvega naroka za glavno obravnavo. Navedenega ne more spremeniti dejstvo, da je bil narok zaradi izvajanja dokazov in vložitve pripravljalne vloge preložen in se je nadaljeval kasneje. Prav tako tudi ne dejstvo, da je sodišče pozneje izdalo dokazni sklep za izvedbo dokaza z izvedenci, ki ga je tudi izvršilo, vendar nato zaradi nastopa prekluzije izvedenih dokazov ni upoštevalo. Sodišče, ki ni vezano na sklepe procesnega vodstva, kamor spadajo tudi dokazni sklepi (glej drugi odstavek 213. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 298. člena ZPP), je tako ravnalo skladno z določbo 286. člena ZPP. Revizijske trditve, da tožnik kot prava neuka stranka na prvem naroku za glavno obravnavo ni bil poučen o prekluziji navajanja dejstev in dokazov, bi eventualno lahko pomenile kršitev načela pomoči prava neuki stranki (12. člen ZPP), vendar pa ni v zadostni meri konkretizirana, da bi bila lahko upoštevna. Manjkajo predvsem navedbe o pomanjkljivostih tožnikovega vabila na narok za glavno obravnavo oziroma navedbe, da tožnik v vabilu ni bil seznanjen z možnostjo prekluzije.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – nerazumljiv izrek - kršitev kazenskega zakona – odločba o kazenski sankciji – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če je storilec kaznivega dejanja določno opredeljen glede na v izreku sodbe navedene osebne podatke, potrebne za njegovo identifikacijo (skladno s tretjim odstavkom 364. člena ZKP), ni nujno njegovo nadaljnje označevanje z osebnim imenom in priimkom tudi v dejstvenem opisu.
izpodbijanje pogodbe o poravnavi – napake volje – prevara – prekluzivni rok za tožbo – povračilni tožbeni zahtevek – odškodninski tožbeni zahtevek – ničnost – oderuška pogodba
Tožnik v pritožbi in reviziji ne more nadomestiti izostalih trditev o subjektivnem in objektivnem elementu oderuške pogodbe.
Predmet odškodninskega zahtevka zaradi prevare je drugačen od povračilnega zahtevka zaradi prevare razbitega posla. Zato v primeru zamude prekluzivnega roka za vložitev tožbe za izpodbijanje pogodbe in vrnitev plačanega odškodninski zahtevek ne more nadomestiti povračilnega.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – kršitev pravic iz socialnega zavarovanja – zakonski znaki kaznivega dejanja
Ker je samo od plačila prispevkov odvisna pridobitev pravic s področja socialne varnosti, prepovedana posledica nastopi že z neplačilom prispevkov, če so izpolnjeni tudi pogoji za krivdno odgovornost storilca.
ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2, 420, 420/2, 424, 424/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – pravice obrambe – zavrnitev dokaznega predloga – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če se je o zavrnitvi in nepotrebnosti izvedbe dokaznih predlogov sodišče določno opredelilo, ponavljanje utemeljenosti teh dokaznih predlogov v zahtevi za varstvo zakonitosti pravilnosti navedenih odločitev ne more omajati.
Povrnitev škode – motnje v delovanju telefonske centrale - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza – protipravnost - dokazno breme – dokazni standard – zavarovanje dokazov
Dejanske ugotovitve nižjih sodišč temeljijo na racionalno in objektivno sprejemljivih argumentih, ki zaradi svoje prepričljivosti izključujejo vsakršen dvom o neuporabi metode, predpisane v 8. členu ZPP.
Za meritorno odločanje je potreben višji dokazni standard od verjetnosti, in sicer prepričanje o pravno relevantnih dejstvih. Konkretne okoliščine primera v obravnavani zadevi niso bile takšne narave, da bi zahtevale olajšanje opisanega dokaznega standarda.
ZPP člen 39, 39/1, 41, 41/2, 367, 367/2, 367/5, 377.
dovoljenost revizije – opredelitev vrednosti spornega predmeta -zavrženje revizije
Če vrednost (spornega predmeta kot v obravnavanem primeru) sploh ni navedena ali če ni navedena diferencirano, revizija ni dovoljena. Izjema je sicer v zadnjem odstavku 367. člena ZPP predvidena za primer objektivne kumulacije zahtevkov, ko mora sodišče vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne glede na drugi odstavek 41. člena ZPP ugotoviti s seštevkom vrednosti posameznih zahtevkov oziroma delov zahtevkov, ki so še sporni, če je odločitev o reviziji odvisna od rešitve pravnih vprašanj, ki so skupna za vse navedene zahtevke, ali če so posamezni zahtevki med seboj tako povezani, da je odločitev o posameznem zahtevku odvisna od odločitve o drugem zahtevku.
S pogodbo dogovorjeno predkupno pravico sta pravdni stranki lahko omejili z določenimi pogoji, saj je tako ravnanje v okviru splošnega načela o svobodnem urejanju obligacijskih razmerij. Pogodbena določba je skladna s 527. členom ZOR o vsebini predkupne pravice. Ta zakonska določba tudi ni onemogočala dogovorov o pogodbeni predkupni pravici še v drugih situacijah.
Neizpolnjevanje pogodbeno dogovorjenega pogoja za uveljavljanje predkupne pravice je zadostovalo za zavrnitev tožbenega zahtevka, saj v takem primeru vprašanje dobrovernosti novega kupca ni pravno pomembno.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006312
ZKP člen 371, 371/2. KZ-1 člen 54, 209, 209/1. KZ člen 212, 212/1-1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - pravice obrambe - izvajanje dokazov - dokazni predlog - odločanje o dokaznem predlogu – zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona – pravna opredelitev – nadaljevano kaznivo dejanje - poneverba – velika tatvina – vdor v zaprt prostor – tuj bančni račun
V primeru, ko dokaza ni mogoče izvesti, kršitev pravice do poštenega sojenja oziroma do izvedbe predlaganih dokazov ni podana.
Če obsojenec pri določenih nakazilih ni uporabil kartice in gesla, ki so mu bila zaupana za opravljanje njegovega dela, temveč si je neupravičeno prilastil drugo kartico s pripadajočim geslom, nakazila pa tudi opravil drugje, gre za bistvene razlike v načinu izvrševanja kaznivih dejanj, saj takšnega ravnanja ni mogoče kvalificirati kot kaznivo dejanje poneverbe, temveč je pravilno opredeljeno kot nadaljevano kaznivo dejanje velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 212. člena KZ (pravna opredelitev vdora v tuje bančne račune v sistemu on-line bančništva).
predlog za dopustitev revizije – nerazumljivost predloga – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Sporno pravno vprašanje ni navedeno jasno in razumljivo (in s tem tudi ne primerno natančno), pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, sploh ni navedeno in (zato) tudi ne okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - postopek za razveljavitev potrdila o izvršljivosti - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Postopek v katerem sodišča odloča o razveljavitvi neutemeljenega potrdila o izvršljivosti (tretji odstavek 42. člena ZIZ) je po svoji naravi postopek, ki se začne po tem, ko je sodna odločba postala izvršljiva (ko je postala izvršilni naslov), torej, po tem, ko je postala pravnomočna in ko je pretekel rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti. Zato odločba sodišča druge stopnje o potrditvi zavrnitve predloga po tretjem odstavku 42. člena ZIZ ne predstavlja sklepa v smislu prvega odstavka 384. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP, to je sklepa, s katerim se je postopek pravnomočno končal. Zato v takih primerih tudi ni dovoljeno predlagati, da se revizija dopusti.
ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/2, 30, 30/1, 32, 481, 482.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost okrožnega sodišča – ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Ker gre v konkretni zadevi za spor o pristojnosti med Okrajnim sodiščem v Ljubljani (COVL) in Okrožnim sodiščem v Celju, je za odločanje o tem kompetenčnem sporu pristojno Vrhovno sodišče.
Vrhovno sodišče ugotavlja, da v konkretni zadevi ni izpolnjen noben od pogojev, da bi zadeva spadala v pristojnost okrožnega sodišča.
zamudna sodba – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – dovoljenost revizije zoper sklep o vrnitvi v prejšnje stanje – zavrženje revizije
Sklep, s katerim je odločeno o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje in (delni) razveljavitvi zamudne sodbe ni sklep, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan.
ZPLP člen 3, 7. ZSZ člen 10, 13, 64. ZLNDL člen 2.
lastninjenje – pridobitev pravice uporabe – prenos pravice uporabe – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – fizična oseba
Ob ugotovitvi, da pristojni občinski upravni organ nikoli ni izdal odločbe, da mora tožnik zemljišče izročiti občini in da je tožnik zemljišče ves čas užival, je pravilna odločitev, da prehodna določba 64. člena ZSZ velja tudi zanj. Vrhovno sodišče in Ustavno sodišče sta že večkrat odločila, da se je prenos pravice uporabe na nepremičninah lahko odvijal tudi zunajknjižno in je zato v vsakem posameznem primeru treba preučiti kdo je resnični nosilec te pravice. Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno odločili, da iz 13. in 64. člena ZSZ izhaja, da je imel tožnik ob uveljavitvi ZLNDL pravico uporabe na spornih zemljiščih. To pa pomeni, da je pravilna odločitev, da je na podlagi prvega odstavka 2. člena ZLNDL, ki določa, da nepremičnine postanejo lastnina fizičnih oseb, ki imajo na nepremičnini pravico uporabe, pridobil lastninsko pravico na zemljišču.
LASTNINJENJE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0015621
ZPP člen 189, 339, 339/2, 339/2-12, 370, 370/1, 370/1-1, 371, 371/1. ZLNDL člen 3, 4.
lastninjenje – nepremičnina v družbeni lastnini – pravica uporabe - zamudna sodba – dejanska podlaga zamudne sodbe – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – litispendenca – res iudicata – pravnomočnost – ne bis in idem – zavrženje tožbe – revizija obseg revizijskega preizkusa – pravni interes
O kršitvi prepovedi ponovnega sojenja o pravnomočno razsojeni stvari je mogoče govoriti le, če je bilo o identičnem zahtevku v prejšnji pravdi odločeno po vsebini.
predlog za izdajo popravnega sklepa - določitev stroškov sodnega postopka - stroški delno že plačani
Okoliščino (delne) izpolnitve denarne obveznosti, ki jo tožena stranka zatrjuje in izkazuje v obravnavanem predlogu za izdajo popravnega sklepa, ni mogoče uvrstiti med primere napak iz prvega odstavka 328. člena ZPP.
subvencija za bivanje v študentskih domovih – stvarna pristojnost upravnega sodišča - ni socialni prejemek
Določba točke 5 b prvega odstavka 7. člena ZDSS-1, na katero opira svojo odločitev sodišče prve stopnje, pri naštevanju ene izmed pristojnosti socialnega sodišča res navaja tudi socialne prejemke iz različnih naslovov, če je njihov namen reševati socialno varnost upravičenca, in če je za priznanje pravice odločilen premoženjski cenzus. Toda v obravnavanem primeru ne gre za socialni prejemek, ki bi kot takšen bil opredeljen v Zakonu o socialnem varstvu, Zakonu o socialnovarstvenih prejemkih ali Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in bi se izplačeval študentom. Gre za subvencijo, ki jo za bivanje študentov glede na določbo 73. b člena Zakona o visokem šolstvu in v skladu z navedenim Pravilnikom prejmejo javni in zasebni zavodi. Za to obliko subvencije v navedenih predpisih tudi ni predvidena pristojnost socialnega sodišča v smislu tretjega odstavka 7. člena ZDSS-1.
Zato za razmejitev pristojnosti med upravnim sodiščem in delovnim ter socialnim sodiščem, kot to določa ZDSS-1, obravnavani primer ne more biti opredeljen kot socialni spor, temveč kot spor o zakonitosti dokončnega posamičnega akta, ki ga je izdala tožena stranka. O zakonitosti takšnega akta pa je pristojno glede na določbo drugega odstavka 1. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odločati upravno sodišče.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZUP člen 229, 229/2.
vročitev odločbe – kolektivno upravljanje avtorskih pravic - dovoljenost revizije – vrednostni kriterij – pravica ni izražena v denarni vrednosti – pomembno pravno vprašanje – že rešeno vprašanje – neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje – zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Spor o tem, komu se vroči upravna odločba, ni spor o vrednosti sporne zadeve, zato pogoj za dovoljenost revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Zatrjevana neenotnost prakse sodišča prve stopnje v zvezi z vprašanjem, ki je v praksi Vrhovnega sodišča že rešeno, ni razlog za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj je ta razlog vezan le na primer, če Vrhovno sodišče o pravnem vprašanju, ki je bistveno za odločitev, še ni odločalo.
Za dovoljenost revizije iz razloga po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 morajo biti zelo hude posledice konkretizirane in izkazane.