Poziv sodišču po 286. a členu ZPP mora biti konkreten in določen ter da mora biti pozvana stranka tudi izrecno in konkretno opozorjena na pravne posledice (prekluzijo), ki nastopijo, če ne ravna v skladu s pozivom sodišča (drugi odstavek 286. člena ZPP). Ker tožeče stranke v času poziva sodišča ni zastopal odvetnik, se sicer odpira vprašanje, ali je bilo opozorilo sodišča na možne negativne posledice zadostno, vendar pa revidentka pri tem spregleda določbo 286.b člena ZPP.
Prvi odstavek 286.b člena ZPP namreč stranki nalaga breme, da kršitev določb ZPP pred sodiščem prve stopnje uveljavlja takoj, ko je to mogoče. Tožeča stranka v pritožbi ni zatrjevala (niti tega ne zatrjuje sedaj v reviziji), da kršitve ni mogla grajati nemudoma, prav tako pa tudi ne gre za kršitev, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti in za katero velja izjema iz drugega odstavka 286.b člena ZPP.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – odpovedni razlog – vezanost na odpovedni razlog
Sodišče presoja odpoved le v okviru odpovednega razloga, kot je opisan v odpovedi. Drugih razlogov, razen tistih, navedenih v odpovedi, delodajalec v sodnem postopku ne more zatrjevati in na njih utemeljevati oziroma dokazovati utemeljenost in zakonitost odpovedi. V obravnavani zadevi pa za tak primer ne gre.
ZPIZ-1 člen 91, 163, 163/2, 397, 397/3. ZPIZ člen 123, 124, 193.
nadomestilo za invalidnost – nadomestilo za čas čakanja na drugo ustrezno zaposlitev – spremembe v stanju invalidnosti – poslabšanje invalidnosti - izbirna pravica - diskriminacija
Iz določbe 3. odstavka 397. člena ZPIZ-1 izhaja, da uživalci pravic iz prvega odstavka lahko pridobijo pravice po tem zakonu, kar pa ne govori o njihovi izbirni pravici, zlasti ne, kadar v času veljavnosti ZPIZ-1 uveljavljajo nove pravice zaradi poslabšanja že ugotovljene invalidnosti. Dolžnost tožene stranke je, da ob ugotovitvi pogojev za priznanje pravic iz naslova zavarovanja o teh pravicah odloča po takrat veljavnem predpisu – ZPIZ-1. Ni sprejemljivo, da bi se v primeru poslabšanja invalidnosti takšnim zavarovancem priznala le ena od pravic po ZPIZ-1, ne pa tudi druge. To sistemsko ne bi bilo sprejemljivo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VS3005570
ZDR 204. ZSPJS člen 3, 3a. ZJU člen 5. ZPP člen 274, 339, 339/1, 379, 379/1.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - rok za vložitev tožbe - sodno varstvo - zavrženje tožbe - procesna predpostavka - rok za sodno varstvo - uveljavljanje sodnega varstva - prevedba - nov plačni sistem - izplačilo plač
Osnovni problem v tem sporu se ne nanaša le na višino plače, temveč je odločitev o plači povezana z vprašanjem določitve novega delovnega mesta in izplačilom plače za to delovno mesto, namesto plače za delovno mesto, za katerega tožnica zatrjuje, da bi bilo zanjo ustrezno v novem sistemu. Ne gre za spor o napačno obračunani plači glede na sklenjeno pogodbo o zaposlitvi ali razliki med plačo po veljavno sklenjeni pogodbi o zaposlitvi in plačo, ki je določena z zakonom, predpisi in drugimi akti ter kolektivnimi pogodbami. Ne gre torej za spor o uveljavljanju t.i. čiste denarne terjatve, kar bi pomenilo neposredno sodno varstvo po četrtem odstavku 204. člena ZDR, v povezavi s prvim odstavkom 5. člena ZJU. Ne gre niti za spor po 3.a in 3. členu ZSPJS.
V primeru kršitev pravic, ki naj bi tožnici nastale ob prehodu na nov plačni sistem, je mogoče izhajati le iz prvega in drugega odstavka 204. člena ZDR, ki pa sta ju sodišči druge in prve stopnje napačno tolmačili. Iz teh določb namreč ne izhaja, da mora v primeru kršitev pravic ali neizpolnjevanja obveznosti iz delovnega razmerja delavec takoj ali v določenem roku zahtevati odpravo kršitve oziroma izpolnitev obveznosti.
ZLS člen 24, 25. ZOFVI člen 81. ZOsn člen 56, 56/2. ZOR člen 218.
izdatek za drugega - lex specialis - financiranje občin - prevozi šolskih otrok po nevarnih poteh - financiranje vzgoje in izobraževanja - financiranje stroškov prevoza osnovnošolcev po nevarnih poteh - obveznost države
Po določbi 218. člena ZOR ima tisti, ki za drugega kaj potroši ali stori zanj kaj drugega, kar bi bil ta po zakonu dolžan, pravico zahtevati od njega povračilo. Vendar pa ta zakonska podlaga ne pride v poštev v primerih, ki so zakonsko posebej urejeni (lex specialis). Razmerja v zvezi s kritjem stroškov prevozov učencev osnovnih šol na nevarnih poteh so urejena v drugem odstavku 56. člena ZOsn v zvezi z zadnjo alinejo sedmega odstavka 81. člena ZOFVI.
Sodišče je utemeljeno poudarilo pomen dela policista, ki ga je opravljal tožnik, tako z vidika zahtevane visoke stopnje zaupanja tožene stranke v delo policista, kot pomena zaupanja javnosti v neoporečno delo policistov. Glede na to ni zmotno uporabilo določb 118. člena ZDR, ko je ob gornjih ugotovitvah presodilo, da nadaljevanje tožnikovega dela policista pri toženi stranki ni več mogoče.
obnova postopka – prenehanje delovnega razmerja - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi po prenehanju delovnega razmerja
Za tiste kršitve, ki jih delavec stori v času odpovednega roka, bi bila (nova) odpoved sicer mogoča, vendar le, kolikor bi bila dana do zaključka odpovednega roka oziroma zaključka delovnega razmerja. Ni pa mogoče po prenehanju delovnega razmerja iste pogodbe o zaposlitvi ponovno odpovedati, na nek način „na zalogo“ za primer, če bo siceršnja odpoved v sodnem postopku ugotovljena za nezakonito.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4002160
ZPSPP člen 24, 26.
dopuščena revizija - najem poslovnih prostorov v solastnini – odpoved najemne pogodbe – tožba na izpraznitev nepremičnine – tožba na izpraznitev idealnega deleža nepremičnine
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali lahko tožeča stranka kot solastnik zahteva, da drugi solastnik, ki neutemeljeno zaseda celotno nepremičnino, izprazni določen idealni delež nepremičnine.
poslovodja gospodarske družbe – vpis poslovodje v sodni register
Zgolj dejstvo, da pooblastilo A. A. po izteku enoletnega mandata ni bilo ponovno vpisano v sodni register, ne pomeni, da slednji ni bil poslovodja v času sklenitve pogodbe. Vpis poslovodje v sodni register namreč nima konstitutivnega učinka.
lastnost zavarovanca - status zavarovanca - vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje – varuh pacientovih pravic
Na podlagi 7. člena ZPIZ-1 je ob izpolnjevanju pogojev, ki jih določa zakon ali mednarodni sporazum, vključitev v pokojninsko in invalidsko zavarovanje obvezna. Zavarovalno razmerje pri tem nastane na podlagi zakona z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za zavarovanje. Če pri tem ne gre za vključitev v zavarovanje na podlagi prijave samega zavarovanca ali njegovega delodajalca, lahko na podlagi določb 50. in 52. člena ZMEPIZ uvede postopek in ugotovi vključitev v obvezno zavarovanje po uradni dolžnosti tudi sama tožena stranka.
fiksen pravni posel – izpolnitev v določenem roku kot bistvena sestavina pogodbe – izrecen dogovor strank o fiksnosti pravnega posla – posreden dogovor o fiksnosti pravnega posla – dopuščena revizija
Zgolj zato, ker pogodbeni stranki nista izrecno določili, da se pogodba šteje za razdrto, če ne bo izpolnjena do določenega roka, še ne pomeni, da ne gre za fiksen pravni posel. Ne drži, da mora biti fiksnost pravnega posla dogovorjena izrecno, saj zadošča tudi že posreden dogovor pogodbenih strank.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog – zagovor – pravica do zagovora - neizvedba zagovora - okoliščine, zaradi katerih se zagovor ne omogoči
Namen zakonske zahteve po zagovoru ni dokazovanje utemeljenosti očitanega, pač pa pomeni pravico delavca, da se izjasni o očitkih in eventualno pojasni svoja ravnanja.
Zagovor delavca je predviden le v primeru redne odpovedi iz krivdnega razloga in razloga nesposobnosti ter pri izredni odpovedi, ne pa tudi v primeru pisnega opozorila iz prvega odstavka 83. člena ZDR.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog – pisno opozorilo - ponavljanje kršitev - istovrstne kršitve
Tožnik je kljub predhodnemu utemeljenemu pisnemu opozorilu na možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi v krajšem časovnem obdobju storil kar dve kršitvi obveznosti iz delovnega razmerja, pri čemer je ponovil istovrstno kršitev, zaradi katere mu je bilo podano pisno opozorilo. Zato je po presoji Vrhovnega sodišča bil podan resen in utemeljen odpovedni razlog, ki je onemogočal nadaljevanje delovnega razmerja pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.
Bistvo zakonske ureditve iz 125. člena ZOR je v tem, da se pogodba, pri kateri njena izpolnitev nima več smisla, avtomatično razveže. Ali ima izpolnitev pogodbe še smisel, lahko izrecno ali posredno določita pogodbeni stranki, ali pa tako izhaja iz narave posla in spremljajočih okoliščin, ki jih poznata obe pogodbeni stranki.
dopuščena revizija – dokazovanje - dokaz z izvedencem – pripombe na izvedensko mnenje – predlog za zaslišanje izvedenca – zavrnitev dokaznega predloga – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Revizija se dopusti glede vprašanja ali so bile pripombe prve toženke na izvedensko mnenje take, da bi moralo sodišče prve stopnje izvedencu naložiti, naj nanje odgovori, oziroma da bi ga moralo zaslišati na naroku za glavno obravnavo?
povrnitev škode - odgovornost države za delo sodišča – izvršilni postopek - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost
Sklicevanje na napake v postopku (tudi na napake pri presoji dokazov in uporabi prava), če niso povsem zunaj okvira pravno še dopustnega dejanja (v smislu arbitrarnosti, izdaje odločbe izven kakršnegakoli z zakonom predvidenega postopka, neuporabe povsem jasne zakonske določbe ali neobrazloženega odstopa od ustaljene sodne prakse), za utemeljitev protipravnosti državnega organa v odškodninskem sporu na podlagi 26. člena Ustave ne zadošča. To velja tudi za zatrjevane postopkovne napake izvršilnih sodišč v obravnavanem primeru. Da gre za primer, ki naj bi pomenil izjemo, tožeča stranka ne uspe utemeljiti niti v reviziji. Že iz tega razloga je treba pritrditi presoji sodišč nižjih stopenj, da uveljavljana odškodninska odgovornost države v obravnavanem primeru ni podana. Posledično odpade preizkus navedb, s katerimi revidentka izpodbija pravilnost stališča sodišč nižjih stopenj o tem, da sta izvršilni sodišči postopali v skladu s pravili ZIZ ter Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).
predlog za dopustitev revizije – plačilo sodne takse – posledice neplačila sodne takse – umik predloga za dopustitev revizije
Ker sodna taksa ni bila plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, je Vrhovno sodišče v skladu z določbo tretjega odstavka 105.a člena ZPP štelo, da je tožena stranka predlog umaknila.
ZGD člen 258, 258/1, 258/2. ZPP člen 7, 7/1, 212, 339, 339/2-12, 370, 370/1-1. OZ člen 569.
odgovornost poslovodje družbe z omejeno odgovornostjo – neupravičena poraba sredstev družbe - trditveno in dokazno breme – posojilna pogodba
Če pravdna stranka dejstev ne navede dovolj določno, pa bi jih glede na aktivnost nasprotne pravdne stranke morala, sodišče ne more izvesti dokaznega postopka, zato da bi ugotavljalo (in ne dokazovalo) dejstva, ki jih pravdna stranka sploh ni (dovolj) konkretno navedla. Neizvedba dokazov v takšnem primeru ne predstavlja kršitve določb pravdnega postopka ali kršitve ustavnih pravic, temveč je upoštevaje razpravno načelo zgolj posledica neustrezne aktivnosti pravdne stranke.
odstop od pogodbe – odpoved pogodbe – trajno dolžniško razmerje
Odpoved je enostranska izjava stranke trajnega obligacijskega razmerja, sklenjenega za nedoločen čas, s katero izjavi, da želi, da obligacijsko razmerje preneha. Kot prostovoljen izstop iz pogodbenega razmerja jo je treba razlikovati od odstopa od pogodbe zaradi kršitev (neizpolnitve ali nepravilne izpolnitve) s strani nasprotne stranke. Razlikovati jo je treba tudi v smislu, da sporazum strank o časovni omejitvi pravice do odpovedi pogodbe ne pomeni tudi izključitve upravičenja pogodbi zveste stranke, da v tem času uresniči svojo pravico do odstopa od pogodbe zaradi njene kršitve. Drugačno stališče revidentke je zmotno.
SOCIALNO ZAVAROVANJE – INVALIDI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3005611
ZPP člen 184, 188. ZPIZ-1 člen 67.
invalidnost II. kategorije – invalidska pokojnina – sprememba tožbe
Če sprememba tožbenega zahtevka glede kasnejše uvrstitve tožnika v kategorijo invalidnosti ne vpliva na povečane obveznosti tožene stranke, ne gre za spremembo tožbe v smislu prvega in drugega odstavka 184. člena ZPP, niti za delni umik tožbe v smislu 188. člena ZPP.
ZPIZ-1 v drugi alineji 67. člena določa, da je do invalidske pokojnine upravičen zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije in ni zmožen za drugo ustrezno delo brez poklicne rehabilitacije, le ta pa mu ni zagotovljena, ker je star 50 let. Navedeno določbo je treba razlagati tako, da pridobi pod navedenimi pogoji pravico do invalidske pokojnine invalid II. kategorije, ki v času nastanka invalidnosti še ni bil star 50 let, ko dopolni 50 let starosti.