tožba za ugotovitev lastninske pravice – procesne predpostavke – prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem) – sodna poravnava – tožba za razveljavitev sodne poravnave - identiteta tožbenega zahtevka – nasprotujoči si zahtevki – izključujoči se zahtevki – zavrženje tožbe – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Presoja prepovedi sojenja o isti stvari se v razmerju do sodne poravnave ravna po istih pogojih identitete tožbenega zahtevka kot pri razmerju do pravnomočne sodbe.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – LASTNINJENJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0015566
ZZK-1 člen 3, 11, 31. SPZ člen 7. ZEN člen 8, 18.
lastninjenje – družbena lastnina - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – funkcionalno zemljišče – dvorišče – oblikovanje tožbenega zahtevka - parcelacija – vknjižba v zemljiško knjigo - predmet vknjižbe - načelo specialnosti
Razlogi pritožbenega sodišča o neustreznosti tožbenega zahtevka, ker del parcele brez neustreznega načrta parcelacije ne more biti predmet spora, so v obravnavani zadevi zmotni, saj bo predmet bodoče vknjižbe celotna že obstoječa parcela. Za vknjižbo stanovanjske hiše s stavbiščem tožnik že ima ustrezne listine na podlagi pravnoposlovne pridobitve, za vpis dvorišča oz. funkcionalnega zemljišča, kar je pridobil na podlagi samega zakona, pa potrebuje to sodbo. V taki situaciji parcelacija v smislu oddelitve dvorišča od stavbišča ni potrebna, saj se bo spremenilo le pravno razmerje, sama zemljiška parcela pa bo ostala enaka.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz razlogov ekonomičnosti – kraj prebivališča prič in pooblaščencev strank v postopku
V predlogu navedeni razlogi utemeljujejo pričakovanje, da bo bolj ekonomično, če bo o zadevi odločalo Okrajno sodišče v Novem mestu, ker bodo v zvezi s prihodom prič in pooblaščencev na sodišče tako nastali znatno nižji stroški, kot če bi o zadevi odločalo pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.
predlog za dopustitev revizije – nedovoljen predlog - revizija zoper sklep o spremembi tožbe – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Sklep drugostopenjskega sodišča, s katerim je bila zavrnjena (posebna) pritožba (363. člen ZPP) zoper prvostopenjski sklep, s katerim ni bila dopuščena sprememba nasprotne tožbe, ni sklep, s katerim bi se postopek pravnomočno končal.
O prekoračenem silobranu govorimo, ko je prekoračena sorazmernost med obrambo in protipravnim napadom. Pri presoji silobrana oziroma sorazmernosti med napadom in obrambo je treba upoštevati vse subjektivne in objektivne okoliščine primera, zlasti pa namen, sredstva in značilnosti napada in obrambe. Povzročena škoda (nastale posledice) sama po sebi še ne omogoča presoje v smeri prekoračenega silobrana.
Ker je toženec uporabil nesorazmerno sredstvo in to na izredno nevaren način (z merjenjem v vitalne organe), je škodo povzročil v prekoračenem silobranu. Napad in obramba sta sicer ogrožala isto dobrino (življenje oziroma telesno integriteto), vendar ne v enaki meri. Navedeno je razvidno tudi iz primerjave poškodb, ki so jih utrpeli tožnik, gostilničar in toženec.
Revizijsko sodišče tožnikov prispevek ocenjuje v višini 70 %, saj je šlo s strani tožnika in njegovega prijatelja za naklepen in izredno agresiven napad z rokami in nogami, ki kljub opozorilnemu strelu ni prenehal, s strani toženca pa dejansko le za malomarno obrambo z nevarnim sredstvom.
objektivna odgovornost – odgovornost za škodo od nevarne stvari – odgovornost imetnika nevarne stvari - tovornjak kot nevarna stvar – kamen, sprožen izpod kolesa vozila – višja sila – zunanjost dogodka – povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - načelo individualizacije višine odškodnine - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine
Nobenega dvoma ni, da je premikajoči se tovornjak, poln odpadnega materiala, zaradi nevarnostnega potenciala, ki ga nosi v sebi, nevarna stvar v smislu 173. člena ZOR.
Ena temeljnih predpostavk ekskulpacijskega razloga iz prvega odstavka člen 177. člena ZOR je namreč zunanjost dogodka. Kadar škodni dogodek ne izvira ''od zunaj'', ampak iz same nevarne stvari oziroma iz njenega delovanja, imetnik odgovarja vedno, četudi je napravil še take previdnostne ukrepe.
Vrednostni pogoj za dovoljenost neposredne revizije ni izpolnjen, ker na vsakega od tožnikov, ki sta navadna sospornika, odpade le 38.210,27 EUR. Na presojo o dovoljenosti revizije nova ureditev iz petega odstavka 367. člena ZPP ne vpliva, ker se nanaša le na objektivno kumulacijo tožbenih zahtevkov.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0015606
ZOR člen 186, 188, 189, 189/2, 196, 200, 203, 277, 310, 324. ZPP člen 254.
odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo – podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza – dokazovanje - izvedenec – postavitev novega izvedenca – višina odškodnine – telesne bolečine – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti – duševne bolečine zaradi težke invalidnosti bližnjega - posredni oškodovanci – renta - valorizacija rente – akontacija odškodnine – zamuda – glavnica, od katere tečejo zamudne obresti
Presoja višine odškodnin neposrednega in posrednih oškodovancev za nepremoženjsko škodo.
Od dne, ko je prvi tožnik pri tožencu podal odškodninski zahtevek (konec leta 2001 – od tedaj dalje je slednji torej v zamudi), pa do plačila akontacije odškodnine so minila več kot tri leta. Ves ta čas je toženec dolgoval ves znesek odškodninske odmere oziroma bil v zamudi s celoto dolgovanega. Ko je nato plačal del tega zneska kot akontacijo odškodnine, je postal prost dela obveznosti za naprej, nikakor pa ne za nazaj. Temu morajo slediti tudi zakonske zamudne obresti. Nobenega razloga ni, da bi bil toženec zaradi plačila odškodninske akontacije med pravdnim postopkom privilegiran glede zakonskih posledic lastne zamude. Kolikor je v kakšnem obdobju zamudno dolgoval, toliko ga mora zadeti temu ustreznih zamudnih obresti.
nezgodno zavarovanje – splošni zavarovalni pogoji – izguba zavarovalnih pravic - domneva o alkoholiziranosti in vzročni zvezi – odklonitev preizkusa alkoholiziranosti - izpodbojnost domneve
Ker je tožniku uspelo dokazati, da njegova domnevana alkoholiziranost ni v vzročni zvezi s trčenjem avtomobila v tožnika na prehodu za pešce, je toženka dolžna plačati zavarovalnino.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - krivda imetnikov dveh motornih vozil - trčenje motorja in avtomobila - deljena krivda - višina odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti - dušene bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti
Res je, da je zavarovanka toženke vozila avto, ki že zaradi večjega volumna, teže in hitrostnih zmogljivosti za druge udeležence v prometu predstavlja bistveno večjo nevarnost od motorja. Vozila je tudi brez vozniškega izpita in je ob prehitevanju peščev, kljub temu, da je videla tožnika, prešla sredinsko črto. Sodišče druge stopnje pa je upoštevalo tudi, da je zavarovanka toženke namišljeno sredinsko črto prešla le za 20 cm, da je bil toženec oddaljen 1,3 m od desnega roba vozišča, s čimer je ravnal v nasprotju s tretjim odstavkom 21. člena ZVCP, ki voznikom nalaga vožnjo čim bližje desnemu robu vozišča. Ob vseh teh okoliščinah in upoštevajoč, da je bilo cestišče pregledno, kar pomeni, da je tožnik videl prehitevalni manever zavarovanke tožene stranke, in da sta oba udeleženca vozila počasi, je pravilno ocenilo, da bi vse te okoliščine vendarle omogočale tožniku, da bi se umaknil na desno s čimer bi lahko preprečil trčenje. Upoštevajoč vse naštete okoliščine je pravilen zaključek sodišča druge stopnje, da je tudi tožnik sokriv za nesrečo in da njegova stopnja krivde znaša 25 %.
kaznovanje stranke postopka - žalitev sodišča v vlogi - denarna kazen
Pavšalni očitki koruptivnosti, malomarnosti in nevestnosti sodnici in sodniški pomočnici, nimajo nikakršne racionalne zveze z relevantno vsebino o pritožbe, v kateri so bile žalitve zapisane. Zato izrečena kazen ne more predstavljati nikakršnega „utišanja“ stranke, ki bi bilo v nasprotju z načeli procesne zakonodaje.
ZUS-1 člen 75, 75/3, 85, 85/1-1, 93, 93/1. ZPP člen 339, 339/2-14. ZKme-1 člen 56.
dovoljena revizija - neposredna plačila v kmetijstvu – zavrnjen zahtevek za izplačilo sredstev – verodostojnost računa – bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Ker se sodišče prve stopnje ni opredelilo do tožbenih navedb v zvezi z verodostojnostjo (in originalnostjo) računa, gre za bistveno kršitev določb postopka v upravnem sporu na podlagi 1. točke prvega odstavka 85. člena v zvezi s tretjim odstavkom 75. člena ZUS-1 in s 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP, ki se primerno uporablja na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1, zato je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 93. člena ZUS-1 reviziji ugodilo, izpodbijano sodbo prvostopenjskega sodišča razveljavilo in mu zadevo vrnilo v novo sojenje.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – vrednostni kriterij – pomembno pravno vprašanje - vprašanje, zastavljeno na splošni in načelni ravni – zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Spor o obliki vračanja premoženja v denacionalizacijskem postopku (revidentka izpodbija pravilnost ugotovitve obstoja ovir za vračilo premoženja v naravi), ni spor o pravici ali obveznosti, izraženi v denarni vrednosti, zato revizija iz razloga po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.
S splošnim in na načelni ravni opredeljenim pravnim vprašanjem posega v lastninsko pravico z zmotno uporabo materialnega prava, ki ima za posledico vrnitev nepremičnin v naravi denacionalizacijskim upravičencem, ki v sodni praksi ne sproža posebnih dilem, revidentka ni izkazala izpolnjenosti pogoja za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča mora revident navesti konkretne posledice, ki jih ima zanj izpodbijana odločitev, in razloge, zaradi katerih so te posledice zanj zelo hude, ter to tudi izkazati. Revidentka zato zgolj s ponavljanjem zakonskega besedila 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazala izpolnjenosti pogoja za dovoljenost revizije po tej določbi ZUS-1.
POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0015633
ZVPot člen 1, 1/3, 1/4, 41. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija – pogodba o prodaji stanovanja – zamuda z izročitvijo – pogodbena kazen – soglasje kupca za izročitev stanovanja z zamudo – obresti od preplačila – varstvo potrošnikov – javni sklad kot prodajalec – opravljanje pridobitne dejavnosti – uporaba ZVPot
Revizija se dopusti glede vprašanj, ali je tožnik z zaprosilom za soglasje z dne 7. 6. 2005 privolil, da se mu stanovanje izroči šele 7. 6. 2005; ali za toženo stranko veljajo določbe ZVPot in ali je tožena stranka pogojevala izročitev stanovanja s predhodnim plačilom kupnine.
Določba 31. člena Uredbe se ne nanaša zgolj na fazo sprejemanja prostorskega akta, pač pa tudi na nadaljnje faze, torej tudi na projektiranje in gradnjo. Z upoštevanjem te določbe pri umestitvi v prostor (pri sprejemu ustreznega prostorskega akta) se ta določba ne „izčrpa“, ampak jo je treba upoštevati tudi v nadaljnjih postopkih, torej tudi v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja. Uredba je kot izvedbeni predpis za varstvo okolja relevantna skozi celoten postopek, saj ne velja samo za prostorsko načrtovanje, ko se nek poseg umešča v prostor, ampak tudi za gradnjo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – objektivna nepristranskost sodišča
Druge tehtne razloge v smislu določb 67. člena ZPP predstavljajo predvsem tisti razlogi, ki bi objektivno vzeto lahko vzpodbudili dvom v nepristranskost vseh sodnikov določenega sodišča.
ZKP člen 18, 368, 371, 371/2, 395, 395/1, 420, 420/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – napoved pritožbe – obrazložitev sodbe – pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga – dokazni predlog - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če pritožba zoper oprostilni del sodbe ni bila napovedana, sodišče s tem, ko v pisno izdelani sodbi ni navedlo razlogov glede oprostilnega dela sodbe, določb ZKP s tem ni prekršilo.
ugotovitvena tožba – procesne predpostavke - pravni interes – ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičnini
Pri ugotovitveni tožbi je zakon pravovarstveni interes povzdignil v izrecno določeno procesno predpostavko zato, ker se z ugotovitveno sodbo obstoj pravice ali pravnega razmerja le ugotavlja, ničesar pa se ne zapoveduje oziroma preoblikuje in zato praviloma ugotovitvena sodba nima učinka izvršljivosti. Tako mora upnik v primeru, če stranka ne ravna v skladu s svojimi obveznostmi iz ugotovljenega pravnega razmerja, upnik za uresničitev svoje pravice vložiti še dajatveno tožbo, kar pa dodatno obremenjuje sodišče. Pri tožbi, s katero tožnik od sodišča zahteva ugotovitev obstoja lastninske pravice, pa ni tako.
ZZK-1 v 3. točki prvega odstavka 40. člena določa, da se vknjižba pravic dovoli na podlagi pravnomočne sodne odločbe, s katero je sodišče ugotovilo obstoj, spremembo oziroma prenehanje pravic, katere vknjižba se predlaga. To pomeni, da lahko stranka neposredno na podlagi take ugotovitvene sodbe doseže vknjižbo lastninske pravice v zemljiški knjigi, kar pomeni, da takšna sodba ima učinek izvršljivosti. Že to dejstvo po oceni revizijskega sodišča zadošča za odločitev o obstoju pravnega interesa za vložitev takšne tožbe.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nasprotje med izrekom in razlogi sodbe - razlogi o odločilnih dejstvih - pravice obrambe – odločanje o dokaznem predlogu – zavrnitev dokaznega predloga obrambe - kršitev kazenskega zakona – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Vložniki v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavljajo kršitev kazenskega zakona, ker da obsojencu očitano kaznivo dejanje v izpodbijani pravnomočni sodbi ne vsebuje vseh znakov očitanega mu kaznivega dejanja, vendar sploh ne konkretizirajo, kateri zakonski znak kaznivega dejanja naj bi v opisu manjkal, Vrhovno sodišče pa tako nedoločnih navedb o kršitvi zakona ne more preizkusiti.
OZ člen 197, 204. Pravilnik o gozdnih prometnicah člen 31. ZLS člen 21.
nujna gestija – vzdrževanje javne poti - stroški v zvezi z vzdrževanjem javne poti – kategorizacija cest
Glede na ugotovitve, da je sporni del poti nekategoriziran, ker je nevaren, strm in ozek, da gre torej le za gozdno vlako ali javno pot, ker ne izpolnjuje niti zahtev za kategorizacijo kot gozdno cesto, je sodišče pravilno odločilo, da toženka ni bila dolžna tega dela poti vzdrževati kot gozdne ali celo javne ceste, temveč zgolj kot gozdno vlako oziroma javno pot. Tožnikov gestijski zahtevek za povračilo stroškov, ki so bili potrebni za vzdrževanje tega dela poti tako, da je bila mogoča vožnja z vozili, zato ni utemeljen.