Samo s tem, da je razloge za zavrnitev dokaznega predloga navedlo šele v sodbi, sodišče prve stopnje ni storilo kršitve določb ZPP. Te pomanjkljivosti dokaznega sklepa zato tožniku ni bilo treba uveljavljati. Zavrnitev dokaznega predloga pa lahko predstavlja kršitev pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kadar razlogi za takšno odločitev niso ustavno sprejemljivi. Ali je bila storjena ta kršitev, pa stranka ne ve, dokler sodišče takšne odločitve ne obrazloži. Kršitve, za katero ne more vedeti, ali je bila storjena, pa stranka ne more uveljavljati. Z razlogi za zavrnitev postavitve novega izvedenca se je tožnik seznanil šele v sodbi, zato je njegova pritožbena graja teh razlogov pravočasna.
Naročnik ima pravico do povrnitve škode zaradi zamude podjemnika tudi v primeru, ko je pogodba izpolnjena (z zamudo), torej tudi takrat, kadar je ne razdre. Za nastalo škodo odgovarja podjemnik, če je povzročil zamudo pri izpolnitvi (drugi in tretji odstavek 262. člena ZOR). Vzrok za zamudo pri izpolnitvi je bil torej na strani tožeče stranke, zato prva toženka za škodo zaradi zamude ne odgovarja, saj ne gre za tveganje, katerega obvladovanje je mogoče pripisati njej (263. člen ZOR).
Določba prvega odstavka 133. člena ZOR sama po sebi ne pove, na kakšen način lahko stranka uresniči svoje upravičenje do razveze pogodbe. Na podlagi tistega dela določbe petega odstavka istega člena, ki govori o tem, da sodišče „izreče razvezo“, je sklepati, da je potrebno sodno uveljavljanje razveze pogodbe. Sodna praksa je zato zavzela stališče, da se razveza uveljavlja z „oblikovalno tožbo oziroma konstitutivnim zahtevkom“ (glej npr. sodbo Vrhovnega sodišča II Ips 94/2008 z dne 26. 5. 2011).
sklepčnost tožbe - zamudna sodba – pogodbeno pravo
Sodišče prve stopnje ob presoji sklepčnosti tožbe in skladnosti navedb s predloženimi dokazi določb pogodbe ni smelo upoštevati, saj se tožeča stranka nanje ni sklicevala, drugi toženec pa na tožbo ni odgovoril in je s tem opustil (pravočasno) navedbo, da iz te pogodbe (dokaza) izhaja pravno pomembno dejstvo, ki bi morda povzročilo zavrnitev tožbenega zahtevka. Vrhovno sodišče je že izreklo, da uporaba pogodbenega prava ni mogoča, preden prek zatrjevanja njegove vsebine to pravo ni ugotovljeno.
povrnitev škode - odgovornost države za delo inšpektorja – podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost – ravnanje državnega organa v skladu z zakonom
Ravnanje inšpektorice v skladu s predpisi ne more imeti za posledico odškodninske odgovornosti tožene stranke.
Dopuščene revizije glede uporabe 286.b člena ZPP tožnik ni obrazložil v skladu z določbami tretjega do petega odstavka 367.b člena ZPP, saj ni natančno in konkretno zatrjeval kršitve postopka, utemeljeval njeno pomembnost in obrazložil, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Vsebinsko prazne in zmotne revizijske trditve niso mogle utemeljiti zaključka o zmotni uporabi 286.b člena ZPP.
pooblaščenec po zaposlitvi - obseg pooblastil pooblaščenca po zaposlitvi - omejitve pooblastil pooblaščenca po zaposlitvi
Obseg pooblastil pooblaščenca po zaposlitvi je odvisen od njegovega delovnega področja. Morebitne omejitve pooblastil pooblaščenca po zaposlitvi so načeloma interne narave, veljajo torej v notranjem razmerju med pooblaščencem in njegovim pooblastiteljem, ne pa tudi v razmerju do tretjih oseb.
Na podlagi petega odstavka 23. člena ZRPJN je po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti. Vendar pa ta določba ne daje podlage za spor polne jurisdikcije, v katerem bi imelo sodišče možnost, da izpodbijano odločitev Državne revizijske komisije razveljavi. Ne gre torej za takšno sodno varstvo, ki bi po vsebini ustrezalo pritožbi zoper odločitve Državne revizijske komisije. Pravilno je tudi stališče pritožbenega sodišča, da bi tožeča stranka v konkretnem primeru lahko zahtevala le odškodnino zaradi negativnega pogodbenega interesa in ne tudi odškodnine za izgubljeni dobiček (pozitivni pogodbeni interes).
bistvena kršitev določb pravdnega postopka – možnost obravnavanja pred sodiščem
Pravici stranke, da se v postopku izjavi, odgovarja obveznost sodišča, da vse navedbe stranke vzame na znanje, da pretehta njihovo relevantnost ter da se do tistih navedb, ki so za odločitev bistvenega pomena, v obrazložitvi sodbe tudi opredeli. Navedba tožeče stranke, da je takoj ravnala v skladu z zahtevo tožene stranke v zvezi z namestitvijo mikro zveze, je pomembna za pravilno odločitev v tej zadevi. Sodišče prve stopnje je to navedbo prezrlo in se do nje ni opredelilo. S takšno opustitvijo je poseglo v pravico tožeče stranke do obravnavanja (te relevantne okoliščine) pred sodiščem, s čimer je bila storjena kršitev pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
vinkulirane delnice – soglasje družbe za prenos delnic – določitev razloga za zavrnitev dovoljenja v statutu – prepoved neenakopravnega obravnavanja delničarjev
Ne drži stališče revidentke, da se za družbe, ki do izteka roka svojih statutov niso uskladile z določbami spremenjenega ZGD, glede razlogov za zavrnitev dovoljenja za prenos delnic novela ZGD-F uporablja že od začetka njene veljavnosti. Do izteka 18 mesečnega roka oziroma do uskladitve statutov družb s spremenjenim zakonom je glede razlogov za zavrnitev dovoljenja za vse družbe veljala ureditev, kakršna je veljala do sprejema novele ZGD-F.
USTAVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4002090
URS člen 26. ZPP člen 41, 41/2, 490.
odškodninska odgovornost občine za delo svojih organov – podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost ravnanja v postopku izdaje odločbe – dovoljenost revizije – grajanje razlogov sodbe sodišča prve stopnje v reviziji – vrednost spornega predmeta – kumulacija tožbenih zahtevkov - različna pravna in dejanska podlaga zahtevkov – zavrženje revizije
Tožnik je s tožbo uveljavljal jzahtevke za povrnitev različnih vrst premoženjske škode, nastale zaradi domnevno protipravnega ravnanja toženke, ki se opirajo na različno dejansko in pravno podlago. V skladu z določbo drugega odstavka 41. člena ZPP je zato treba dovoljenost revizije presojati za vsak zahtevek posebej.
Predmet revizijskega izpodbijanja je sodba sodišča druge stopnje, zato revident ne more uspeti z izpodbijanjem sodbe sodišča prve stopnje, ne da bi se soočil z razlogi sodbe sodišča druge stopnje.
ZPP člen 286, 286/2, 286a, 286a/5, 286b, 286b/1, 362.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prekluzija glede procesnih kršitev
Potem, ko je pritožbeno sodišče, četudi s kršitvijo pravila o prekluziji, upoštevalo pritožbeno navedbo o kršitvi postopka na prvi stopnji in zato razveljavilo izpodbijano prvostopenjsko odločbo, te kršitve določbe 286.b člena ZPP v novem sojenju ni mogoče uveljavljati. Prvostopenjsko sodišče v takšnem primeru v novem sojenju ne le sme, temveč glede na določbo 362. člena ZPP tudi mora izvesti dokaz, ki ga v prvem sojenju ni izvedlo, četudi neizvedba tega dokaza ni bila grajana v skladu z določbo prvega odstavka 286.b člena ZPP.
ZPP člen 185, 185/1, 186, 286b, 339, 339/1. URS člen 22, 25.
objektivna sprememba tožbe – odločitev o spremembi tožbi - bistvena kršitev določb pravnega postopka - sistem prekluzij – takojšnje grajanje procesne kršitve – pravica do izjave v postopku – pravica do pravnega sredstva
Če toženec spremembi tožbe nasprotuje in ne gre za priviligirano spremembo tožbe (186. člen ZPP), mora sodišče v vmesnem sporu s sklepom odločiti, ali naj se sprememba dopusti. Če sodišče ne izda posebnega sklepa in nadaljuje postopek na podlagi spremenjene tožbe, kot je to storilo sodišče prve stopnje, gre za kršitev postopka relativnega značaja (prvi odstavek 339. člena ZPP). Pritrditi je stališču sodišča druge stopnje, da bi toženec glede na določilo prvega odstavka 286.b člena ZPP to kršitev moral uveljaviti že pred sodiščem prve stopnje in ne šele v pritožbi. Narava zadevne kršitve namreč ni takšna, da bi njena ugotovitev zahtevala podrobnejšo preučitev (kot to velja npr. ob zavrnitvi dokaznega predloga) in da je ne bi bilo mogoče odpraviti že pred sodiščem prve stopnje.
prodajna pogodba – obličnost – ustno sklenjena pogodba – teorija o realizaciji – konvalidacija
Konvalidacija pogodbe na podlagi njene realizacije lahko pride v poštev kadar gre za pogodbo, za katero se zahteva pisna oblika, zahteva po obličnosti pa ni izpolnjena (58. člen OZ). Ker tožeča stranka plačilo kupnine zahteva na podlagi ustno sklenjene pogodbe, za katero pisna oblika ni niti predpisana niti ni bila dogovorjena, vprašanje realizacije pogodbe za njeno veljavnost ni relevantno.
spor o krajevni pristojnosti – sporazum o pristojnosti – postopek po predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine – ustalitev pristojnosti
Prva in tretja toženka sta sporazum o krajevni pristojnosti sicer uveljavljali s prvo pripravljalno vlogo v pravdnem postopku. Vendar pa bi glede na naravo predmetnega pravdnega postopka, ki je izšel iz izvršilnega, dogovorjeno krajevno pristojnost lahko uveljavljali že v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Le tedaj uveljavljano prorogacijo pristojnosti bi namreč lahko upoštevalo izvršilno sodišče ob odločanju, pred katerim stvarno pristojnim pravdnim sodiščem bo tekel nadaljnji postopek (drugi odstavek 62. člena ZIZ).
Tretji toženec nima položaja enotnega in še manj enotnega nujnega sospornika. Enotni nujni sospornik bi bil le, če bi bil pogodbenik prodajnih pogodb. Če ima tretji toženec pravni interes, da v pravdi, ki teče med drugimi, zmaga prva oziroma druga tožena stranka, bi se jima na pasivni strani lahko pridružil kot stranski intervenient, ki ima pravico opravljati procesna dejanja (tudi vložiti pritožbo) v skladu z določilom prvega odstavka 201. člena ZPP.
LASTNINJENJE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0015575
ZPP člen 367, 367/3, 371, 371/2. ZLPP člen 48, 48a, 48b, 48c, 50, 50/2. ZZPLP člen 8. ZLPPOD člen 4, 4/1, 8, 8/1, 8/2, 8/3. ZOR člen 104. ZIS člen 2, 51.
lastninjenje – odškodovanje družbenega premoženja – postopek revizije – odločanje Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje (APPNI) – odločba APPNI – ukrepi APPNI – trajne vloge delavcev – znižanje trajnih vlog – delna ničnost trajnih vlog – lastninsko preoblikovanje pravnih oseb, ki opravljajo igre na srečo - sprememba kapitalskih deležev fizičnih oseb v obveznosti družbe – dopuščena revizija – obseg revizijskega preizkusa
Ničnost v primeru ugotovljenega odškodovanja družbenega premoženja ne zadane same pogodbe o trajnih vlogah, temveč zgolj povečanje trajne vloge iz naslova (nezakonite) razdelitve dobička. Z vložitvijo dela dohodka tožnikov (v obliki trajnih vlog) v kapital toženkine pravne prednice je bila denarna terjatev spremenjena v kapitalski delež. Ta je bil v obveznosti družbe spremenjen šele na podlagi ZLPPOD, ki je poleg načina ugotavljanja obstoja in višine teh terjatev predpisal še način valorizacije od 18. 6. 1994 do vpisa lastninskega preoblikovanja v sodni register in valorizacijo ter obrestovanja neodplačanega dela od vpisa lastninskega preoblikovanja v sodni register do odplačila.
dovoljenost revizije – tožba za ugotovitev lastninske pravice – subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – navadno sosporništvo na pasivni strani – solastnina – nediferencirana vrednost spornega predmeta – seštevanje vrednosti (delov) zahtevkov – upoštevanje vrednosti vsakega posameznega zahtevka – zavrženje revizije
Solastnika nepremičnine sta v sporu, v katerem tožnik zoper njiju zahteva ugotovitev svoje lastninske pravice na isti nepremičnini, v razmerju navadnega materialnega sosporništva.
Nedenarna zahtevka, ki ju uveljavlja zoper toženca, je tožnik opredelil zgolj z en(otn)o, nediferencirano vrednostjo spornega predmeta, ki tudi sicer za vsakega toženca posebej ne dosega revizijskega praga iz drugega odstavka 367. člena ZPP. Ker seštevanje vrednosti posameznih zahtevkov v primeru navadnega sosporništva ne pride v poštev, je bilo treba vrednost spornega predmeta presojati ločeno za vsak posamezen zahtevek (drugi odstavek 41. člena ZPP).
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - protispisnost - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa
Če je v obrazložitvi sodbe pravilno povzeta vsebina dokazov, sodišče pa je na tej podlagi nepravilno sklepalo na dokazanost oziroma nedokazanost odločilnega dejstva, ne gre za protispisnost, temveč za zmotno ugotovitev dejanskega stanja.
deljena odgovornost - ravnanje oškodovanca - dolžnost preprečevanja škode - menjavanje strešne kritine - požar - skrbnost, ki se zahteva od stanovalca - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode
Prav nič običajno ni, da bi streho stanovanjske hiše pri prenavljanju oziroma menjavanju strešne kritine zajel požar, še manj, da bi mogla ob takih posegih zagoreti notranjščina hiše. Zato v skladu s kriterijem predvidljivosti nastanka škode in njenega obsega pri povprečno razumnem človeku tožnikoma ni mogoče naprtiti bremena preprečevanja škode kako drugače, kot sta to tudi storila (opozorila sta tako naročnika kot izvajalca del, da terja prenova strehe posebno pazljivost zaradi velike vrednosti predmetov v notranjosti hiše, in aktivno spremljala dela, ki so se izvajala).