Vrednost spornega predmeta pa se določi po stanju ob vložitvi tožbe, zato je ta trenutek odločilen tudi za presojo, katere od zahtevanih periodičnih terjatev so bodoče. Ta pravila veljajo tudi za ugotavljanje dovoljenosti revizije, le da se upošteva vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe (367. člen ZPP).
dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – odškodninski spor – pravna podlaga tožbenega zahtevka - povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti – denarna odškodnina - preklic izjav – zavrženje revizije
Zahtevki na preklic izjav (178. člen OZ) in plačilo denarne odškodnine za duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti (179. člen OZ) imata različno pravno podlago, zato je treba presojati dovoljenost revizije po vrednosti vsakega od njiju.
odgovornost države – izbrisani – povrnitev nepremoženjske škode - odškodnina zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strahu - protipravnost - zastaranje odškodninske terjatve – kdaj začne zastaranje teči – zadržanje zastaranja – nepremagljive ovire
Iz pravil o začetku teka subjektivnega zastaralnega roka pri odškodninskih terjatvah (po ZOR) ne izhaja vezanost na dejstvo odprave protipravnega ravnanja.
Ob upoštevanju zlasti okoliščine, da se je pravdni postopek, kateremu tožnik očita prekomerno trajanje, pravnomočno zaključil šele 23. 1. 2008, revizijsko sodišče zaključuje, da je od začetka uporabe ZVPSBNO 1. 1. 2007 presoja dovoljenosti in utemeljenosti tožnikovega zahtevka v celoti - z materialnopravnega in s procesnopravnega vidika - podvržena določbam ZVPSBNO.
To stališče je ključno tudi za odločitev revizijskega sodišča. Vodi namreč k zaključku, da revizija ni dovoljena. Po sedmem odstavku 20. člena ZVPSBNO je v sporih za povrnitev škode po ZVPSBNO revizija izključena.
predlog za dopustitev dopustitev revizije – nediferencirana vrednost spornega predmeta – kumulacija tožbenih zahtevkov – navadno sosporništvo - nepopoln predlog za dopustitev revizije – zavrženje predloga za dopustitev dopustitev revizije
Že iz trditev tožnikov v predlogu za dopustitev revizije izhaja, da so v tožbi za vse zahtevke označili le eno vrednost spornega predmeta, kar za odločitev o dovoljenosti predloga za dopustitev revizije ne zadošča. Glede zahtevkov za ugotovitev lastninske pravice na posameznih delih v korist posameznih pravdnih strank, te niso enotni sosporniki, saj bi lahko bile odločitve o teh zahtevkih različne.
Atribut judikatne terjatve je, da ima upnik pravico terjati izpolnitev obveznosti v izvršilnem postopku. Edini razlog, zaradi katerega se upnik odloči za sodno ugotavljanje terjatve, je praviloma njegovo prepričanje, da bo dolžnikovo izpolnitev obveznosti lahko realiziral v izvršilnem postopku. Zato je treba razumeti določbo prvega odstavka 336. člena OZ tako, da pri judikatnih terjatvah zastaranje začne teči prvi dan po izvršljivosti sodne odločbe (glede vseh terjatev, ki so zapadle do navedenega dne).
Tožnik je poleg zahtevka za vrnitev darila (pri katerem je navedel vrednost spornega predmeta) naknadno objektivno kumuliral še zahtevek za ugotovitev obsega skupnega premoženja, ki ima drugačno dejansko in pravno podlago kot prvi postavljeni zahtevek. Da bi si tožnik zagotovil pravico do revizije tudi glede naknadno postavljenega zahtevka, bi moral v skladu z določbo drugega odstavka 41. člena ZPP vrednost spornega predmeta določiti za vsak zahtevek posebej, kar pa glede naknadno kumuliranega zahtevka ni storil. Zato je sodišče revizijo glede naknadno kumuliranega zahtevka kot nedovoljeno zavrglo.
ZPP člen 44, 44/3, 196, 267, 367/2, 377. ZTLR člen 39, 39/1, 42, 42/1.
dovoljenost revizije – ugotovitev obstoja stvarne služnosti po več služečih zemljiščih – navadno sosporništvo na pasivni strani – nediferencirana vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
V primeru navadnega sosporništva ali več zahtevkov z različno podlago nediferencirana navedba vrednosti spornega predmeta ne zadošča za dovoljenost revizije, saj se ne ve, v katerem delu in na katerega toženca se nanaša, tako da je položaj enak, kot če vrednost spornega predmeta sploh ne bi bila navedena. To po ustaljeni sodni praksi pomeni, da si nobena stranka v tem postopku ni zagotovila dovoljenosti revizije.
kršitev kazenskega zakona – pogojna obsodba – preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti
V primeru neizpolnitve naloženih obveznosti sodišče nima možnosti iz četrtega odstavka 52. člena, ko gre za primere fakultativnega odločanja o preklicu pogojne obsodbe v zvezi z novo storjenim kaznivim dejanjem.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VS0016209
OZ člen 82, 82/2, 83.
zahteva za varstvo zakonitosti – zavarovalna pogodba – splošni pogoji za nezgodno zavarovanje – razlaga pogodbe – razlaga splošnih zavarovalnih pogojev
Sodišče druge stopnje je z razlago, da se funkcionalna nezmožnost ugotavlja le pri taksativno naštetih telesnih delih in organih v 1. točki drugega odstavka 5. člena Splošnih pogojev, zmotno uporabilo materialno pravo (pogodbena in zakonska določila).
Vrednost spornega predmeta se določi po stanju ob vložitvi tožbe, zato je ta trenutek odločilen tudi za presojo, katere od zahtevanih periodičnih terjatev so bodoče.
Ob upoštevanju navedenega in zlasti okoliščine, da se je kazenski postopek, kateremu tožnik očita prekomerno trajanje, pravnomočno zaključil šele 6. 12. 2007, revizijsko sodišče zaključuje, da je od začetka uporabe ZVPSBNO 1. 1. 2007 presoja dovoljenosti in utemeljenosti tožnikovega zahtevka v celoti - z materialnopravnega in s procesnopravnega vidika - podvržena določbam ZVPSBNO.
To stališče je ključno tudi za odločitev revizijskega sodišča. Vodi namreč k zaključku, da revizija ni dovoljena. Po sedmem odstavku 20. člena ZVPSBNO je v sporih za povrnitev škode po tem zakonu revizija izključena.
ZIZ člen 15, 40c, 40c/3, 44, 44/4, 45, 45/4. ZPP člen 22, 25, 25/2.
spor o pristojnosti – krajevna pristojnost – izvršba na podlagi verodostojne listine – postopek po pravnomočnosti sklepa o izvršbi – prebivališče dolžnika
V obravnavani zadevi je bi na podlagi popravljenega in dopolnjenega predloga za izvršbo izdan sklep o izvršbi zoper dolžnico z navedenim stalnim prebivališčem v L., dovoljena je bila izvršba na denarno terjatev dolžnice in odločeno je bilo, da bo po pravnomočnosti sklepa o izvršbi izvršilni postopek vodilo in v njem odločalo Okrajno sodišče v Ljubljani. Glede na te podatke se Okrajno sodišče v Ljubljani z novim sklepom ni več moglo izreči, da ni krajevno pristojno za odločanje v tej izvršilni zadevi.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – skupna prostorska lokacija sodišč - sodnik kot zakonec stranke v postopku – objektivna nepristranskost sodišča
Okoliščina, da je stranka postopka mož okrožne sodnice na Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu (torej drugem sodišču), ni tehten razlog za delegacijo pristojnosti v pomenu določbe 67. člena ZPP.
ZGD-1 člen 54, 54/1, 54/7. ZDS-1 člen 18. Slovenski računovodski standardi (2006) SRS standard 4, 4-1, 10, 10-1, 21, 21-9.
davek od dohodka pravnih oseb – dovoljena revizija zaradi vrednosti spora – odhodki v zvezi s stroški kooperanta - - pomanjkljiva listinska dokumentacija – dolgoročne rezervacije - davčno priznani odhodki – knjiženje zalog nedokončane proizvodnje – verodostojne listine – (ne)obrazloženost sodbe
Iz spornih računov in navzkrižne kontrole pri podizvajalcih obstoj poslovnih dogodkov in njihov obseg ni bil ugotovljen, zato odhodki pravilno niso bili priznani.
Ker ni bila izkazana verjetnost, da bodo revidentu v prihodnosti nastali stroški oziroma potreba po rezerviranju pokrivanja takih stroškov, take rezervacije davčni organ utemeljeno ni upošteval kot davčno priznane odhodke.
Upoštevanje dejanske ugotovitve, ki jih tožnik nedopustno izpodbija, je materialnopravno pravilna presoja, da nesporazuma med pravdnima strankama ni bilo.
V obravnavanem primeru se vrednosti nedenarnih zahtevkov ne seštevajo, ker gre za zahtevke iz tožbe in zahtevke iz nasprotne tožbe, zahtevka iz nasprotne tožbe pa tudi ne temeljita na isti dejanski in pravni podlagi: medtem ko prvotni zahtevek obsega premoženje, ki sta ga stranki pridobili z delom v času trajanja zakonske skupnosti, razširjeni zahtevek obsega premoženje, ki ga je tožnica pridobila kasneje, enak premoženjski režim pa toženec zatrjuje, sklicujoč se na pravilo realne subrogacije. Različni pa sta ne le dejanska in pravna podlaga zahtevkov, temveč so različna tudi pravna vprašanja, od rešitve katerih je odvisna odločitev o teh zahtevkih, poleg tega pa med njima ni takšne povezanosti, da bi bila odločitev o enem odvisna od odločitve o drugem zahtevku.
SZ člen 117. UZITUL člen 16, 16/2. Sporazum o vprašanjih nasledstva (MSVN) Priloga G, člen 6.
privatizacija stanovanj – pravica od odkupa stanovanja – pogoji za odkup stanovanja – imetništvo stanovanjske pravice - državljanstvo RS – tujci – državljanstvo SFRJ
Pravica zahtevati odkup stanovanja je pripadala le tistim osebam, ki so ob uveljavitvi SZ/91 (19. 10. 1991) imele stanovanjsko pravico in so izpolnjevale pogoj za pridobitev lastninske pravice na nepremičninah na območju RS t.j. državljanstvo RS oz. vzajemnost.
Določbe 6. člena Priloge G MSVN ni mogoče razumeti tako, da se omogoči odkup stanovanja po 117. členu SZ/91 tudi osebam, ki bo uveljavitvi SZ/91 niso izpolnjevale pogojev za odkup.