ZPIZ-1 člen 276, 276/2, 276/4. OZ člen 336, 336/1, 356, 356/2.
začetek teka zastaralnega roka - zastaranje - odškodninska odgovornost zavoda - odškodnina v višini zamudnih obresti
Tudi za odškodnino iz drugega odstavka 276. člena ZPIZ-1 velja splošna določba OZ o začetku teka zastaranja. To je, da zastaranje začne teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti (prvi odstavek 336. člena OZ). Iz četrtega odstavka 276. člena ZPIZ-1 pa jasno izhaja, da ima upravičenec (tožnik) pravico terjati plačilo sporne odškodninske terjatve po izteku 60 dni, od kar je tožena stranka plačala denarne dajatve. Gre za specifično ureditev zapadlosti tovrstnega odškodninskega zahtevka. Od tega dne tako teče tudi zastaralni rok, in sicer tako subjektivni kot tudi objektivni iz drugega odstavka 352. člena OZ.
Opustitev izdaje sklepa o predlogu za izločitev (če bi bil ta podan) je procesna kršitev relativnega značaja, ki bi jo moral tožnik glede na določbo prvega odstavka 286.b člena ZPP uveljavljati takoj, ko je bilo to mogoče. Najkasneje bi to mogel in moral storiti na naroku za glavno obravnavo, na katerem se je glavna obravnava zaključila in na katerem je bilo tudi že jasno, da sodišče sklepa o izločitvi izvedenke ni (ne bo) izdalo.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – rok za vložitev tožbe – rok za sodno varstvo
Če delavec za kršitev pravice (da je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom) zve še v času trajanja delovnega razmerja, lahko uveljavlja preoblikovanje v delovno razmerje za nedoločen čas v postopku po prvem in drugem odstavku 204. člena ZDR. Ne (še) kot sodno varstvo zaradi nezakonitega prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, temveč kot zahtevek za ugotovitev sklenitve pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas.
OZ člen 45, 46, 49, 71. ZDR člen 15, 18, 75, 79, 84, 113. ZGD-1 člen 32, 33, 35.
prenehanje delovnega razmerja - sporazum o prenehanju delovnega razmerja - sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi - ničnost - izpodbojnost - napake volje – sindikalni zaupnik - varstvo sindikalnega zaupnika – delodajalec – prokurist – prenos pooblastila
Grožnja z disciplinskim postopkom, odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, ovadbo zaradi storjenega kaznivega dejanja ali prigovarjanja oziroma nagovarjanja k odpovedi, ni razlog, ki bi pomenil nedopustno grožnjo (in bi bil z njo povzročen utemeljen strah), bistveno zmoto ali prevaro, ki bi lahko povzročila razveljavitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi ali sporazuma o prenehanju pogodbe.
Posebno varstvo pred odpovedjo ni predvideno v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi s sporazumom, saj varstvo sindikalnih zaupnikov in drugih oseb po 113. členu ZDR v primeru prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, ki predpostavlja in zahteva soglasja obeh strank, sploh ni potrebno.
Prokurist je upravičen opravljati vsa pravna dejanja, ki spadajo s pravno sposobnost družbe (razen osvojitve in obremenitve nepremičnin, za kar mora biti posebej pooblaščen – 35. člen ZGD-1), torej je pooblaščen tudi za sklepanje sporazumov o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, obenem pa tudi zato, da za sklenitev oziroma podpis takšnega pisnega sporazuma pisno pooblasti nekoga drugega.
ZPP člen 316. ZDSS-1 člen 41. ZDR člen 111, 111/1, 111/1-3, 118, 118/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – sodba na podlagi pripoznave – pripoznava tožbenega zahtevka - učinki pripoznave - poziv na delo - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Ker je tožena stranka vztrajala pri pripoznavi prvotnega tožbenega zahtevka, da tožniku delovno razmerje dne 28. 2. 2010 ni prenehalo ter še traja, oziroma take pripoznave vse do izdaje sodbe ni preklicala, sodišče utemeljeno ni upoštevalo njenih kasnejših navedb o novi izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Prav tako pa utemeljeno ni sledilo njenemu pobotnemu ugovoru iz naslova prikrajšanja, ker se med trajanjem postopka pred sodiščem prve stopnje tožnik ni vrnil na delo. Dejansko je bilo o tem, da tožniku delovno razmerje ni prenehalo 28. 2. 2010 in še traja, s strani sodišča odločeno šele z izdajo sodbe prve stopnje. Po stališčih na katere se sklicuje sodišče, pa se delavec v primeru spora o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi tudi v primeru pripoznave zahtevka na delo ni dolžan vrniti vse do izdaje sodbe na podlagi pripoznave oziroma vročitve le-te.
ZZVZZ člen 81. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 235, 244.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
začasna nezmožnost za delo - osebni zdravnik - imenovani zdravnik
Revizija pravilno opozarja na to, da časovni okvir, ki omejuje osebnega zdravnika pri ugotavljanju začasne nezmožnosti po 244. členu Pravil ni vezan na datum predhodne ugotovitve imenovanega zdravnika, od kdaj je zavarovanec zmožen za delo (oziroma začasna zadržanost ni več utemeljena), temveč na datum izdaje zadnjega sklepa tega zdravnika, pa še to le v povezavi z nenadnim in nepričakovanim poslabšanjem zdravstvenega stanja.
Tožniku je bila podana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z očitkom hujše kršitve delovnih obveznosti, storjene iz hude malomarnosti v smislu določb druge alineje prvega odstavka 111. člena ZDR. Ker je v primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi dokazno breme na strani stranke, ki podaja izredno odpoved (drugi odstavek 82. člena ZDR), v tem primeru torej sodišče ni zmotno uporabilo materialnega prava, ko je presodilo, da tožena stranka ni dokazala vseh zakonskih elementov odpovednega razloga iz druge alineje prvega odstavka 111. člena ZDR, na katerega se je v sporni odpovedi sklicevala.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – pisno opozorilo – neizdaja računa stranki – zagovor
Navedeno ni bistveno, ali je bil tožnik z navodilom tožene stranke, da mora pri postrežbi gostov in zaračunavanju napitkov gostom izročiti račun, seznanjen z vročitvijo nepodpisanega izvoda posebnega pravilnika, ali pa bi bil s takim navodilom zgolj ustno seznanjen. Da natakarji pri toženi stranki takih navodil sploh ne bi imeli, pa tožnik ni zatrjeval. S tem, ko v treh ugotovljenih primerih tožnik gostu pri zaračunavanju in plačilu storitve ni izročil računa, je torej kršil navodila tožene stranke, ki so imela tudi sicer podlago v pogojih za njeno zakonito poslovanje.
Pravilno sodišče ugotavlja, da tridnevni rok za pripravo delavca na zagovor iz drugega odstavka 83. člena ZDR ni absolutni pogoj za zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Ob dejstvu, da se tožnik na prekratek rok za podajo zagovora v samem postopku odpovedi ni skliceval, da je zagovor podal in da tudi ni bilo ugotovljeno, da zaradi kršitve navedenega roka delodajalcu ni mogel predočiti dejstev, ki bi bila ovira za podajo sporne odpovedi, sodišče ni zmotno uporabilo materialnega prava, ko je ugotovilo, da je bila tožniku zagotovljena pravica do zagovora.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – sprememba dejanskega stanja v pritožbenem postopku - sprememba dokazne ocene pred sodiščem druge stopnje - načelo neposrednosti - načelo neposrednosti pred sodiščem druge stopnje
Ker je sodišče druge stopnje tako v zvezi z zahtevano izobrazbo kot tudi v zvezi z ustreznim delovnim mestom sprejelo zaključke, ki jih sodišče prve stopnje ni, je brez obravnave ugotovilo drugačno dejansko stanje, kot je ugotovljeno v sodbi sodišča prve stopnje. Zato revizija utemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
ZGD-1 člen 7. ZDR člen 18, 18/1. OZ člen 69, 70. ZPP člen 8, 347, 355, 358, 379, 379/1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – pooblastilo za odpoved – odvetnik – obstoj pooblastilnega razmerja – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – dokazna ocena – načelo neposrednosti pred sodiščem druge stopnje – prenehanje samostojnega podjetnika – odgovornost fizične osebe
Po izbrisu samostojnega podjetnika iz Poslovnega registra Slovenije podjetnik kot fizična oseba še naprej odgovarja za svoje obveznosti tudi iz poslovanja samostojnega podjetnika z vsem svojim premoženjem. Prenehanje dejavnosti samostojnega podjetnika torej ne pomeni tudi prenehanja stranke. Stranka je namreč že od vsega začetka le fizična oseba. S prenehanjem opravljanja gospodarske dejavnosti zato kot fizična oseba ne preneha obstajati in še naprej tudi odgovarja za obveznosti, ki so nastale do trenutka prenehanja opravljanja gospodarske dejavnosti.
Pooblaščenec delodajalca delavcu ni dolžan predložiti pooblastila že ob podaji odpovedi, saj se lahko obstoj pooblastilnega razmerja, v katerem je izražena prava volja delodajalca, dokaže tudi v postopku pred sodiščem. Za odločitev torej ni pomembno, ali je toženec dokazal, da je izpodbijani odpovedi oziroma obvestilu o nameravani odpovedi priložil pooblastilo, temveč dejanski obstoj pooblastilnega razmerja med tožencem in njegovima pooblaščencema.
Sodišče druge stopnje je izven dokaznega zaključka sodišča prve stopnje, da toženec izpodbijani odpovedi oziroma obvestilu o nameravani odpovedi ni priložil pooblastila (ki pa za presojo niti ni odločilno oziroma še ne pomeni, da ni bilo pooblastilnega razmerja), med drugim (kar samo) presodilo tudi, da med tožencem in njegovima pooblaščencema sploh ni bilo pooblastilnega razmerja. S tem je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka (drugi odstavek 370. člena ZPP).
prenehanje delovnega razmerja - sklep o prenehanju delovnega razmerja – ničnost - rok za sodno varstvo
Zahtevek za ugotovitev ničnosti sklepa z dne 12. 2. 1998 (glede prenehanja delovnega razmerja) ob upoštevanju delovne zakonodaje ne pomeni, da bi delavec lahko z navidez drugačnim oblikovanjem zahtevka dejansko obšel prekluzivne roke za sodno varstvo oziroma, da bi to varstvo lahko uveljavljal tudi po pravnomočnosti teh sklepov.
ZIZ člen 15, 35, 35/2, 100, 136. ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/2.
spor o pristojnosti – izvršba na podlagi izvršilnega naslova – več sredstev izvršbe – krajevna pristojnost – ustalitev pristojnosti – sedež dolžnika
Za presojo pristojnosti, ki se ravna po prebivališču dolžnika, je odločilen podatek, ki ga je upnik navedel v predlogu za izvršbo, in ne podatek, ki ga je sodišče pridobilo iz centralnega registra prebivalstva.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006203
ZKP člen 371, 371/1-8, 372, 372-4, 395, 395/1. KZ-1 člen 186, 186/1.
Mednarodna konvencija proti uporabi nedovoljenih snovi v športu.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - izločitev izvedenca - presoja pritožbenih navedb - kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev - neupravičena proizvodnja in promet z nedovoljenimi snovmi v športu
Konvencija proti uporabi nedovoljenih snovi v športu je predpis, ki v naši nacionalni zakonodaji veljavno določa, katere so prepovedane snovi v športu, ki jih kot zakonski znak določa prvi odstavek 186. člena KZ-1.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – vrednostni kriterij – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Spor o obliki vračanja premoženja v denacionalizacijskem postopku (revidentka izpodbija pravilnost ugotovitve obstoja ovir za vračilo premoženja v naravi, ne pa tudi višine odškodnine v obliki obveznic SOD), ni spor o pravici ali obveznosti, izraženi v denarni vrednosti, zato revizija iz razloga po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.
Z navedbo, da se v tej zadevi obravnavajo temeljni koncepti stvarnega in obligacijskega prava in da gre za materialnopravna vprašanja pravilne uporabe 16. in 32. člena ZDen, revidentka ni opredelila konkretnega materialnopravnega vprašanja, ki naj bi bilo v obravnavani zadevi pomembno za odločitev in v zvezi s katerim naj bi sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo. Takšnega pravnega vprašanja tudi ni izpostavila v nadaljevanju revizije, čeprav je to sicer napovedala v njenem uvodnem delu, v katerem utemeljuje obstoj pogojev za njeno dovoljenost. Ni pa naloga Vrhovnega sodišča, da med revizijskimi razlogi in navedbami išče in nato samo kot pomembno izpostavlja pravno vprašanje oziroma pravna vprašanja, ki naj bi utemeljevala dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Upoštevaje, da ima v denacionalizaciji konstitutivne učinke pridobitve lastninske pravice pravnomočna odločba o denacionalizaciji, vpis v zemljiško knjigo pa je le deklaratorne narave, in da je bila odločba o denacionalizaciji, ki je bila podlaga za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo v korist revidentke v delu, ki se nanaša na obravnavano nepremičnino, odpravljena, gre tudi v konkretnem primeru za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja (pričakovana pravica). Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča pa revidentka samo s sklicevanjem na nepridobitev te pravice ne more izkazati zelo hudih posledic izpodbijane odločitve v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi – razveljavitev odločbe sodišča prve stopnje - izvajanje dokazov - pravice obrambe
Pravilo iz tretjega odstavka 397. člena ZKP (da mora sodišče prve stopnje po razveljavitvi sodbe opraviti vsa procesna dejanja in pretresti vsa sporna vprašanja, na katera je opozorilo sodišče druge stopnje) je treba razlagati vsebinsko - če je sodišče že pretreslo vsa sporna vprašanja, oziroma ugotovilo pravno relevantna dejstva z izvedbo nekaj od predlaganih dokazov, ne bo izvajalo dokazov še v naprej, če ugotovi, da je izvedba vseh dokazov očitno nepotrebna.
UPRAVNI SPOR – INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO – OKOLJSKO PRAVO
VS1013909
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih (2006) člen 5, 5/3.
ukrep inšpekcije za okolje – odlaganje obdelanih odpadkov na odlagališču – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Z vprašanjem, ki ni izpostavljeno na zahtevani način, in z vprašanjem, ki ni pravno, temveč dejansko vprašanje, revident ni izkazal izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZPP člen 377, 384, 384/1. ZVPSBNO člen 15, 15/1, 19, 19/1, 20, 20/7. URS člen 15, 15/4.
povrnitev nepremoženjske škode - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – odškodnina - pravna podlaga – uporaba ZVPSBNO - dovoljenost revizije – zavrženje revizije
V tej zadevi je treba uporabiti materialnopravne določbe in procesnopravne določbe ZVPSBNO. Do drugačnega zaključka ne pripelje niti okoliščina, da je tožnica tožbo v tej zadevi vložila pred 1. 1. 2007. ZVPSBNO v prehodni določbi 28. člena določa le, da se začne uporabljati s 1. 1. 2007. Ob odsotnosti drugih prehodnih določb ZVPSBNO tako ne izključuje uporabe svojih procesnih določb niti v pravdnih postopkih, ki so bili začeti pred 1. 1. 2007, če stranke v njih uveljavljalo odškodninske zahtevke z materialnopravnim temeljem v njegovih določbah.
To stališče je ključno tudi za odločitev revizijskega sodišča. Vodi namreč k zaključku, da revizija ni dovoljena. Po sedmem odstavku 20. člena ZVPSBNO je v sporih za povrnitev škode po ZVPSBNO revizija izključena.
dovoljenost revizije – zelo hude posledice – davčna izvršba
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Zelo hude posledice so nedoločen pravni pojem, ki ga je treba presojati v vsakem primeru posebej. Revident mora obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati.