sklenitev pogodbe o zaposlitvi – ponudba – sprejem ponudbe – podpis pogodbe o zaposlitvi
Ponudba (pogodbe) je določeni osebi dana kot predlog za sklenitev pogodbe, ki vsebuje vse bistvene sestavine pogodbe, tako, da bi se z njegovim sprejemom pogodba lahko sklenila (prvi odstavek 22. člena OZ). Ko ponudnik sprejme od druge stranke izjavo, da ponudbo sprejema, je pogodba sklenjena (prvi odstavek 21. člena OZ).
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ponudba ustrezne zaposlitve – ustrezna zaposlitev
Delodajalec je dolžan preveriti, ali je delavca mogoče zaposliti na drugih delih. To ni mogoče, če delodajalec nima prostih delovnih mest oziroma potreb po njihovi zasedbi. Dolžnost ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi se nanaša le na dolžnost ponudbe ustrezne zaposlitve, ne pa katerekoli zaposlitve.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog – rok za odpoved - nastanek odpovednega razloga - možnost zaposlitve pod spremenjenimi pogoji
Razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi (prenehanje potrebe po tožničinem delu pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi) je lahko nastal šele z dnem, ko se je veljavnost odpovedane pogodbe o zaposlitvi ponovno vzpostavila, saj je šele tedaj sploh nastopila možnost za njeno (vnovično) odpoved.
Samo glede delovnih mest, ki so na voljo, je možno preveriti, ali je delavca, ki se mu odpoveduje pogodba o zaposlitvi, možno zaposliti na drugih delih oziroma ali ga je mogoče dokvalificirati ali prekvalificirati za drugo delo. Če takih delovnih mest ni, je preverjanje možnosti dokvalifikacije oziroma prekvalifikacije nesmiselno.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-8. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniške odsotnosti - odpotovanje iz kraja bivanja - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja
V obravnavani zadevi je izpolnjen zakonski dejanski stan odpovednega razloga, opisanega v osmi alineji prvega odstavka 111. člena ZDR. Tožena stranka je namreč tožnici utemeljeno očitala odhode iz kraja njenega bivanja brez odobritve osebnega zdravnika. Pri tem so neupoštevne revizijske navedbe, da navodila zdravnika niso bila kršena oz. da se zaradi odhodov iz kraja bivanja tožničino zdravstveno stanje ni poslabšalo. Slednje ni pomembno, ker pogodba o zaposlitvi ni bila izredno odpovedana zaradi nespoštovanja navodil pristojnega zdravnika.
Tožnica je prerekala trditve tožene stranke o izgubi zaupanja, vendar tudi po oceni Vrhovnega sodišča neutemeljeno. Tožnica je bila javna uslužbenka, pravnica, zaposlena na delovnem mestu svetovalke načelnika, ki se je kršitev zavedala. Že zaradi njenega položaja, pa tudi govoric, ki so se glede njene udeležbe na seji občinskega sveta pojavljale med zaposlenimi, je sodišče prve stopnje, ki se mu je pridružilo tudi sodišče druge stopnje, utemeljeno sledilo načelnikovi izpovedi o izgubljenem zaupanju, ki je v obravnavanem primeru okoliščina, ki onemogoča nadaljevanje delovnega razmerja.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-3. ZOUTI člen 16, 16/2, 16/2-4, 17, 22.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – ponavljanje kršitev - istovrstne kršitve
Nespoštovanje navodila delodajalca s ponavljanjem istovrstne kršitve, ki je sankcionirana tudi v javnem pravu, v kratkem časovnem obdobju predstavlja utemeljen odpovedni krivdni razlog. Ne glede na to, da je lahko vprašljiva teža posamične kršitve, če je presojana vsaka posebej sama zase, pa ponovitev v kratkem časovnem obdobju kaže na utemeljeno izgubo zaupanja tožene stranke v tožnika.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – kriteriji za določitev presežnih delavcev – rok za odpoved – možnost zaposlitve pod spremenjenimi pogoji
Ob slabšanju uspešnosti poslovanja delodajalcu ni treba takoj reagirati z odpuščanjem delavcev, sploh ker je lahko tako poslabšanje razmer le kratkotrajne narave. Za delodajalca je tako lahko relevanten le trenutek, ko so po njegovem mnenju podani dejanski razlogi za neko poslovno odločitev ali določeno vrsto ukrepanja.
Delodajalec mora po tretjem odstavku 88. člena ZDR v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga preveriti, ali je delavca mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih, ali ga je mogoče dokvalificirati za delo, ki ga opravlja, ali prekvalificirati za drugo delo. Če taka možnost obstaja, mora delavcu ponuditi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi. Ponudba sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi pomeni nadaljnjo zaposlitev delavca pri istem delodajalcu: pod spremenjenimi pogoji na istih delih (tudi z možnostjo dokvalifikacije) ali na drugih delih (tudi z možnostjo prekvalifikacije). Če take možnosti ni, tudi ni podlage za ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – posebno varstvo pred odpovedjo - doječa delavka – soglasje inšpektorja za delo
Za delodajalca je bilo pri odločitvi o odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici zaradi redne likvidacije družbe pomembno le dejstvo, da je pred samo odpovedjo pridobil soglasje inšpektorja. V konkretnem primeru v obliki odločbe s klavzulo pravnomočnosti. Sodišče prve stopnje ima prav, da na zakonitost odpovedi ne more vplivati morebitna kasnejša odprava te odločbe zaradi postopkovnih kršitev v upravnem postopku. Delodajalec je ob podaji odpovedi predhodno soglasje inšpektorja za delo imel, kar pomeni, da so bili izpolnjeni pogoji za zakonito odpoved pogodbe o zaposlitvi, kot jih določa četrti odstavek 115. člena ZDR.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – redna likvidacija – rok za odpoved – nastanek razloga za odpoved
Sprejem sklepa o začetku postopka redne likvidacije še ne pomeni prenehanja delodajalca. Delodajalec, ki sprejme sklep o začetku postopka redne likvidacije z delom nadaljuje, dokler postopek ni končan. Kljub sprejetemu sklepu o začetku postopka redne likvidacije je tožena stranka z delom nadaljevala, saj je še opravljala nekatere storitve na podlagi posameznih pogodb. Dela po posameznih pogodbah so se odpovedovala postopoma. Pogodba za delo, ki ga je opravljal tožnik, je bila odpovedana 25. 10. 2010. Zaradi odpovedane pogodbe je delo tožnika pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi postalo nepotrebno. Zato je razlog za odpoved njegove pogodbe o zaposlitvi nastal s tem dnem in ne z dnem sprejetja sklepa o likvidaciji.
Če sodišče spremeni odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, ali če to odločbo razveljavi in tožbo zavrže, odloči o stroških vsega postopka.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - večje število delavcev - program razreševanja presežnih delavcev - možnost zaposlitve pod spremenjenimi pogoji - obvestilo o nameravani odpovedi - dolžnost obveščanja - kriteriji za določitev presežnih delavcev - sodelovanje sindikata - obvestilo Zavodu za zaposlovanje
Ponudba zaposlitve na drugem delovnem mestu oziroma nadaljevanje dela pod spremenjenimi pogoji je po prvem odstavku 99. člena ZDR eden od ukrepov za preprečitev oziroma omejitev prenehanja delovnega razmerja. Kateri delavci bodo ohranili zaposlitev in kateri ukrepi se bodo uporabili, pa je odvisno od možnosti in potreb, ki jih ima delodajalec.
Pisno obvestilo o nameravani odpovedi naj bi zagotovilo delavcu v postopku individualne redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga možnost angažiranja sindikata. V postopku odpovedi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov pa je sindikat angažiran že na podlagi prvega odstavka 97. člena ZDR. Zato je obvestilo o nameravani odpovedi smiselno le v primeru individualne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Ker je postopek odpovedi večjemu številu delavcev zaradi posameznih faz postopka (obveščanje, posvetovanje, sprejem programa itd.) vezan na daljše časovno obdobje, se lahko razmere, ki so privedle do ugotavljanja presežnih delavcev, tekom postopka tudi spremenijo. Zato ni nujno, da kategorije presežnih delavcev, ki so bile predvidene (sindikat in Zavod za zaposlovanje je treba obvestiti o predvidenih kategorijah), ostanejo enake vse do dokončno sprejetega programa.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - obseg sodnega varstva - sprejem ponudbe nove pogodbe - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - sprememba delodajalca
Zakon za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in razloga nesposobnosti, ko delavec sprejme ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi za drugo ustrezno delovno mesto, sodno varstvo v zvezi s samo zakonitostjo odpovedi izrecno omejuje le na presojo obstoja utemeljenega razloga (tretji odstavek 90. člena ZDR). Glede na navedeno je sodišče ob ugotovitvi, da je tožnik sprejel ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, v okviru tožnikovega tožbenega zahtevka svojo odločitev utemeljeno omejilo le na presojo obstoja utemeljenega odpovednega razloga.
odgovornost železniškega prevoznika za škodo potnika – krivdna odgovornost
Železniški prevoznik po določbi 18. člena ZPPŽP odgovarja za škodo, ki jo pretrpi potnik med vstopanjem v vlak, med vožnjo in pri izstopanju iz vlaka, vendar ne neomejeno: odgovoren je samo za tisto škodo, ki jo povzroči nesreča ali nezgoda, ki jo je mogoče vzročno povezati z izpolnjevanjem njegovih obveznosti iz pogodbe o prevozu.
LASTNINJENJE – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0015645
ZPLP člen 7. ZLNDL člen 3. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - lastninjenje - družbena lastnina – stavbno zemljišče – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Predlagatelj se ne strinja z nosilnim razlogom izpodbijane sodbe, da je v primeru razlastitve na podlagi ZPLP in na njegovi podlagi sprejetega Odloka o prenehanju lastninske pravice prejšnji lastnik do izdaje odločbe o izročitvi nepremičnine ohranil tisto pravico uporabe, ki se je po ZLNDL preoblikovala v lastninsko pravico. Na s tem v zvezi zastavljena vprašanja, je Vrhovno sodišče že odgovorilo v sodbi II Ips 96/2011.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – nekdanji sodni pripravnik kot stranka v postopku – spor zaradi dodelitve otrok, zvišanja preživnine in določitve stikov
Ker je A. A. del pripravništva opravila na oddelku za družinsko sodstvo stvarno pristojnega sodišča, na katerem opravljata sodniško funkcijo le dve sodnici ter da gre za spor, v katerem bodo za odločitev relevantne najbolj občutljive osebne razmere in lastnosti bivših zunajzakonskih partnerjev in njunih mladoletnih otrok, je bilo predlogu za delegacijo pristojnosti ugodeno.
predlog za dopustitev revizije – etažna lastnina – posamezni del stavbe – odklop iz skupnega sistema ogrevanja – stroški ogrevanja - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani.
objektivna odgovornost - odgovornost države – odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - pojem nevarne dejavnosti – vojaška vaja - poškodba vojaka med vadbo – tek po zasneženi površini
Sodna praksa je določeno dejavnost opredelila kot nevarno ne le tedaj, ko je glede na življenjske izkušnje pogostost škodnih posledic pri taki dejavnosti večja, marveč tudi takrat, ko dejavnost sama po sebi sicer ni nevarna, postane pa nevarna glede na okoliščine konkretnega primera (objektivno merilo) in glede na tistega, ki dejavnost opravlja (subjektivno merilo).
Vaja (tek po hribu navzdol), ki so jo izvajali vojaki, sama po sebi ne predstavlja tveganja, ki bi bilo večje od običajnega. Vendar pa je v konkretnem primeru potrebno upoštevati, da tožnik ni padel zaradi teka navzdol po hribu, pač pa zato, ker se je zapletel v bodečo žico, ki je bila prekrita s snegom in je ni mogel videti. Nanjo tudi ni bil opozorjen. Taka vaja pa je ob upoštevanju tega, da tožnik ni bil poklicni vojak, pač pa vojaški obveznik, postala nevarna dejavnost. Vajo je izvajal po navodilih nadrejenega in z vso potrebno skrbnostjo.
V postopku odločanja o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks se pri ugotavljanju višine lastnega dohodka oziroma sredstev za lastno preživljanje administrativne prepovedi, tudi če se te nanašajo na davčno izvršbo zaradi neplačila davčnih obveznosti, ne upoštevajo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS0015612
ZPP člen 70, 70-5, 339, 339/2-2, 354, 354/1, 365, 365-3. ZMZPP člen 108, 108/3, 111. ZNP člen 37.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – izločitev sodnika sodišča druge stopnje - izločitveni razlog
Podan je po uradni dolžnosti upošteven pritožbeni razlog (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in s 111. členom ZMZPP) bistvene kršitve določb postopka iz 2. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je pri izdaji izpodbijanega sklepa senata okrožnega sodišča sodelovala kot predsednica senata sodnica, ki je kot sodnica posameznica odločila v isti zadevi o predlogu za potrditev izvršljivosti tuje sodne odločbe (tretji odstavek 108. člena ZMZPP) in ki bi torej morala biti izločena pri odločanju o pravnem sredstvu zoper sklep, ki ga je izdala (izločitveni razlog po 5. točki 70. člena ZPP).
ZPP člen 367, 367/2, 377. ZOR člen 66, 66/1, 66/2, 70, 73, 543. ZOTMR člen 1, 70, 182.
dovoljenost revizije zoper nasprotno tožbo – vrednost spornega pedmeta - subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije – navidezna pogodba – prodajna pogodba – kreditna pogodba – ničnost kreditne pogodbe – veljavnost prikrite pogodbe - prodaja na obroke – letalo kot predmet pogodbe – oblika pogodbe – ustna pogodba - oblika pogodbe po ZOTMR – konvalidacija – varstvo javnega interesa – teorija realizacije
Zagotavljanje varnosti, rednosti in nemotenosti zračnega prometa je v javnem interesu, vendar pa širitev javnega interesa tudi na področje veljavnosti pravnih poslov ni na mestu. V skladu z načelom afirmacije pogodbe je zato treba trdoto predpisane sankcije v ZOTMR plovbi za primer, če pogodba ni sklenjena v predpisani obliki, tudi v tem primeru omiliti s teorijo realizacije.
dovoljenost revizije – laična revizija – revizija, ki jo vloži zakoniti zastopnik pravne osebe – opravljen pravniški državni izpit - prepozna revizija – zavrženje revizije
Revizija je nedovoljena zato, ker je laična: vložil jo je zakoniti zastopnik tedanje tožene stranke G. d.o.o. I. R., ki ni izkazal, da bi imel opravljen pravniški državni izpit, čeprav po določbi prvega in drugega odstavka 86. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko opravlja stranka pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, razen, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit.