invalid III. kategorije – kmet – pravica do dela s krajšim delovnim časom – delna invalidska pokojnina
Ustavno sodišče je zato ugotovilo, da je tretji odstavek 66. člena ZPIZ-1 v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave. Ker odločitev tožene stranke temelji na določbi, za katere je Ustavno sodišče ugotovilo, da je neustavna, je tudi iz tega razloga izpodbijana sodba pravilna.
Revizija se dopusti glede vprašanja aktivne stvarne legitimacije posrednega oškodovanca (tožeče stranke) za povračilo izgubljenega dobička od druge toženke zaradi bolniškega staleža edinega zaposlenega pri tožeči stranki, ki je posledica poškodovanja v prometni nesreči, za katero odgovarja delavec druge toženke.
predlog za dopustitev revizije – pogoji za dopustitev revizije – opredelitev kršitve postopka – zavrženje predloga za dopustitev revizije
V predlogu za dopustitev revizije mora stranka zatrjevano kršitev postopka opisati natančno in konkretno, kar med drugim pomeni, da mora predlagatelj predstaviti sporno stališče sodišča druge stopnje v okoliščinah konkretnega primera. Tožena stranka v obravnavanem predlogu zatrjevanih kršitev postopka deloma ni konkretizirala, deloma pa pri opredelitvi kršitve ni izhajala iz odgovora sodišča druge stopnje na njene pritožbene očitke in ni pojasnila, v čem naj bi bilo to stališče sodišča druge stopnje napačno.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih – nedovoljen dokaz – meritev hitrosti - zahteva za varstvo zakonitosti – razlogi za vložitev
Z navedbo, da je prekrškovni organ dokaz pridobil v nasprotju z določbami Pravilnika o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu vrhovni državni tožilec ne uveljavlja kršitve, zaradi katere je mogoče vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti (prvi odstavek 169. člena ZP-1).
predlog za dopustitev revizije – pomembno pravno vprašanje – pogodbeno pravo – pravilna uporaba pogodbenega prava – priloge - nepopoln predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Stranka mora biti pri zatrjevanju nepravilne uporabe pogodbenega prava aktivnejša kot v primeru, ko gre za uporabo zakonskega prava. Sporazuma, na katerega se sklicuje, ni priložila, s samim predlogom pa ni dovolj konkretno opisala kršitve pogodbenega prava in okoliščin, ki kažejo na pomembnost pravnega vprašanja, o katerem naj bi Vrhovno sodišče odločalo.
predlog za dopustitev revizije – pogoji za dopustitev revizije -kršitev pogodbenega prava – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Stranka mora biti pri zatrjevanju nepravilne uporabe pogodbenega prava aktivnejša kot v primeru, ko gre za uporabo zakonskega prava. Pogodbe, na katero se sklicuje, ni priložila, s samim predlogom pa ni dovolj konkretno opisala kršitve pogodbenega prava in okoliščin, ki kažejo na pomembnost pravnega vprašanja, o katerem naj bi Vrhovno sodišče odločalo.
ZP-1 člen 44, 155, 155/1-8, 171. ZKP člen 424, 424/1.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - nasprotje med izrekom in razlogi sodbe - odločanje višjega sodišča o pritožbi – zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa
Višje sodišče mora po uradni dolžnosti preizkusiti ali so podane okoliščine, ki izključujejo postopek o prekršku, zlasti pa ali je pregon za prekršek zastaral, ne pa tudi ali je zastarala izvršitev sankcije.
predlog za dopustitev revizije – pogoji za dopustitev revizije – znižanje kupnine - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367.a člen Zakona o pravdnem postopku, je Vrhovno sodišče predlog tožeče stranke za dopustitev revizije zavrnilo.
psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa – alkohol - preverjanje psihofizičnega stanja - ugotovitev prekrška - preizkus z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku – preizkus z etilometrom – strokovni pregled
Le preizkušenemu udeležencu cestnega prometa, ki je ravnal po policistovi odredbi ter opravil preizkus alkoholiziranosti z alkotestom, ugotovljeni alkoholiziranosti pa oporekal, je policist dolžan odrediti nadaljnji preizkus z etilometrom ali strokovni pregled.
Policist ima sicer pred odreditvijo preizkusa z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku možnost, da udeležencu cestnega prometa odredi izvedbo strokovnega pregleda, vendar v tej fazi, ko ne gre za preverjanje ugotovitev alkotesta, le izjemoma, če udeleženec navaja zdravstvene ali druge objektivne razloge, ki mu onemogočajo opravo preizkusa s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkoholiziranosti, ali če se takšen preizkus ne opravi po navodilih proizvajalca.
revizija zoper sklep - potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti – dovoljenost revizije – zavrženje revizije
Odločitev o zavrnitvi predloga za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti ne predstavlja odločitve, s katero je postopek pravnomočno končan glede glavne stvari.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006221
ZP-1 člen 22, 22/3.
pravnomočnost odločbe - kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja - vsota doseženih kazenskih točk - čas storitve prekrška - sankcije za prekršek
Pri izrekanju prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja imetniku ob doseženi določeni vsoti kazenskih točk, se upošteva le pravnomočne odločbe o prekršku, odločilna okoliščina za presojo, ali je bila predpisana vsota točk dosežena v predpisanem obdobju (kot tudi za presojo statusa voznika), pa je čas storitve prekrška oziroma prekrškov.
dopuščena revizija – postopek pred sodiščem druge stopnje - pritožbena obravnava – ugotovitev drugačnega dejanskega stanja izven obravnave - dolžnost sodišča – opredelitev do navedb strank – pravica do izjave v postopku
Predlogu se delno ugodi in se revizija dopusti o pravnem vprašanju, ali je sodišče druge stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, s tem ko:
-je brez opravljene obravnave spremenilo dejansko stanje, ugotovljeno pred sodiščem prve stopnje;
-se ni opredelilo do trditev tožeče stranke glede vsebine teksta na listini – kontokartici tožene stranke, ki nosi naslov „predlog naročnika“, ter pomena tožnikovega podpisa na tej listini.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog – poskusno delo
Ker poskusno delo v 52. členu ZDR ni navedeno med razlogi za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, je tako nadomeščanje dogovora o poskusnem delu s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi za določen čas nezakonito.
starostna pokojnina – pokojninska osnova – podatki matične evidence
Pri odmeri pokojnine se upoštevajo podatki o zavarovančevih plačah iz matične evidence zavarovancev, ki jo v sodelovanju z delodajalcem vodi tožena stranka. Kadar pa teh podatkov ni v matični evidenci in jih ni mogoče dobiti pri delodajalcu oz. njegovih pravnih naslednikih, ima zavarovanec pravico, da višino svoje plače, ki je osnova za odmero pokojnine, dokazuje tudi drugače - z drugimi verodostojnimi dokazi. Zato je tožnik lahko dokazoval višino prejetih plač v spornem obdobju s primerjalnim izračunom na podlagi podatkov o plačah sodelavcev v istem obdobju.
starostna pokojnina – odmera pokojnine – pokojninska osnova – delo preko polnega delovnega časa – posebni delovni pogoj
Glede presoje, ali se tožnikovo delo, opravljeno preko polnega delovnega časa, po takratnih predpisih o delovnih razmerjih lahko šteje za posebni delovni pogoj, katerega plačilo se glede na navedeno določbo ZPIZ-1 všteva v zavarovančevo pokojninsko osnovo in upošteva pri odmeri pokojnine, je po stališču Vrhovnega sodišča bistvena ugotovitev ali je bilo takšno delo po svoji naravi kratkotrajno, nepredvidljivo in izjemno.
Dejstvo, da se je obdolženec v Sloveniji prijavil kot gost ter da gre za državljana Evropske unije, ne narekuje zaključka, da je nevarnost pobega izključena.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – odsotnost z dela - obveščanje o odsotnosti - (ne)upravičenost odsotnosti - dolžnost obveščanja - obvestilo delodajalcu o razlogih odsotnosti - neupravičena odsotnost - neobveščanje delavca o izostanku
Ob dejanskih ugotovitvah, da je bilo tožniku predočeno, da bo preverjeno, kako je z njegovim dopustom in mu je bilo istega dne sporočeno, naj se naslednjega dne zglasi na delu, je povsem jasno, da je bila na tožniku obveznost, da obvesti delodajalca, zakaj ga na delo ni.