ZBan-1 člen 63, 63/1, 65, 65/1, 65, 65/5-2, 376, 376/1.
zavrnjeno dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave banke - ocena primernosti kandidata z vidika varnega poslovanja banke - „fit and proper“ presoja - diskrecijska pravica Banke Slovenije - kontradiktornost postopka - načelo enakosti
Pri odločanju o izdaji dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave banke, Banka Slovenije ne preverja le izpolnjevanje (splošnih oz. formalnih) pogojev iz prvega odstavka 63. člena ZBan-1, temveč je njena dolžnost, ki neposredno izhaja iz določbe druge točke petega odstavka 65. člena ZBan-1, preveriti oziroma ugotavljati tudi druga morebitna dejstva in okoliščine, zaradi katerih kandidat, ki sicer izpolnjuje tako imenovane splošne pogoje iz prvega odstavka 63. člena ZBan-1, ne bi bil primeren za opravljanje navedene funkcije.
Določbe druge točke petega odstavka 63. člena ZBan-1 pa ni mogoče razlagati le gramatikalno, ampak v duhu celotnega ZBan-1 in narave dejavnosti oziroma poslovanja bank in tem sorodnih institucij in v skladu s temeljnimi načeli ZBan-1, zlasti pa z vidika njenega namena in dobrine, ki naj bi jo varovala.
Navedena določba zato daje Banki Slovenije tudi določeno pravico diskrecijskega odločanja, vendar svoje zavrnitve ne more opreti na katerakoli dejanja oziroma ravnanja, ampak samo na tista, na podlagi katerih (preteklih ravnanj - dejanj, ki jih je storil) je mogoče sklepati na možnost nastanka zakonsko določenih posledic, to je na možnost ogrožanja obvladovanja tveganj.
Presoja primernosti kandidata se tako opravi na podlagi tako imenovane „fit and proper“ (usposobljenost in primernost) presoje, ki se je zlasti na področju finančnih in tem podobnih institucij (zaradi njihovega že navedenega pomena in delovanja) kot tudi njihovih nadzornih institucij uveljavila pri preverjanju usposobljenosti kandidatov za opravljanje najzahtevnejših in najpomembnejših funkcij v finančnih in tem podobnih institucijah. Varovane dobrine (varstvo vlagateljev in stabilnost bančnega in s tem širšega finančnega ter celotnega gospodarskega sistema) pa so tisti okvir, ki narekujejo, katera dejanja je šteti v vsakem posameznem primeru za zapolnitev pravnega standarda “dejanj, ki jih je storil” in v tem okviru tudi opraviti test sorazmernosti.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost - obstoj delovnega razmerja
Tožnik v sodnem sporu uveljavlja zagotovitev zaposlitve, kar naj bi bila obveznost tožene stranke in sklenitev pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delo pri (sedaj) toženi stranki. Gre torej za spor o obstoju delovnega razmerja. Za tovrstne spore pa je po določbi točke a) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 pristojno delovno sodišče v individualnem delovnem sporu.
ZP-1 člen 2, 14, 56, 56/3, 156 in 156/1-1. ZOPOKD člen 4.
odločba o prekršku - kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška - opis prekrška - odgovornost pravne osebe – temelji odgovornosti pravne osebe - opustitev dolžnega nadzorstva
Pomanjkljivosti v izreku odločbe o prekršku ni mogoče sanirati s sodbo, s katero se zahteva za sodno varstvo zavrne.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - protispisnost – odločilna dejstva – pripor – odreditev pripora – utemeljen sum – ponovitvena nevarnost - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Odločilna dejstva so zgolj tista, na katera se neposredno veže uporaba splošnega in posebnega dela kazenskega zakonika (materialnopravno relevantna dejstva) ali kakšne določbe kazenskega procesnega prava (procesnopravno relevantna dejstva).
sprememba pogodbe - pogodba o zaposlitvi - odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - prenehanje potrebe po delu - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - utemeljenost odpovednega razloga - dejansko delo - sprememba akta o sistematizaciji
Za odločitev o utemeljenosti odpovednega razloga zaradi prenehanja potrebe po delu delavca ni odločilen le goli pisni zapis delovnih nalog za določeno delovno mesto v pogodbi o zaposlitvi in aktu o sistemizaciji. Pogodba o zaposlitvi in akt o sistemizaciji bi praviloma morala pokrivati dejansko izvrševanje delovnega razmerja. Če pa ga ne, je možno dokazovati in dokazati nasprotno.
Ugotovljeno je bilo, da je delavec pred in po spremembi akta o sistemizaciji opravljal isto delo. Tako je sicer prišlo do formalne spremembe sistemizacije, vendar se v resnici potreba po njegovem delu ni v ničemer spremenila. Revident (delodajalec) pa je ravno iz tega razloga – tj. prenehanje potrebe po tožnikovem delu, odpovedal staro pogodbo o zaposlitvi. Ker delavec tako pred kot po odpovedi prvotne pogodbe o zaposlitvi opravlja povsem enako delo, ne obstaja poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj potreba revidenta po njegovem delu več kot očitno ostaja nespremenjena.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – hujša kršitev delovnih obveznosti – kršitev z znaki kaznivega dejanja
Za zakonitost izpodbijane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni treba, da bi tožena stranka v odpovedi tudi natančno navedla dneve, v katerih je tožnik odpeljal železo in za kakšne količine prodanega železa je šlo. Zadošča, da je tožena stranka ugotovitev, da je tožnik na S. d. d. vozil odpadno železo, ki je bila last tožene stranke in ga tam prodajal, omejila na konkreten časovni okvir, v tem okviru pa je bilo na podlagi sledilne naprave točno ugotovljeno tudi število mesečnih zadrževanj na lokaciji S. d. d. Za odločitev ni bistveno, koliko točno je znašala škoda s prodajo železa, temveč prvenstveno, da je do te prišlo. Višina premoženja s protipravno prilastitvijo denarja, premičnih stvari ali drugih delov tujega premoženja, ki so delavcu zaupani v zvezi z zaposlitvijo, lahko vpliva le na višino kazni za kaznivo dejanje po 209. členu KZ-1, ne pa na opredelitev oz. znak tega kaznivega dejanja, ki istočasno predstavlja kršitev pogodbenih obveznosti iz delovnega razmerja.
Uredbe sveta (ES) št. 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Uredba Bruselj I) člen 5, 23.
uredba Bruselj I – pristojnost slovenskega sodišča - prorogacija pristojnosti – dogovor o pristojnosti – prorogacijska klavzula – splošni pogoji poslovanja – kraj izpolnitve
Namen relativno strogih pogojev obličnosti je v varovanju pravne varnosti, v zagotovitvi, da stranke soglašajo z vsebino prorogacijskega sporazuma. Poleg tega iz ustaljene sodne prakse Sodišča EU izhaja, da so nacionalna sodišča pri obravnavi teh pogojev striktno vezana na avtonomno razlago določbe 23. člena Uredbe Bruselj I.
Vrhovno sodišče glede uporabe 23. člena Uredbe Bruselj I opozarja, da je z njo na sodišča prevaljena prvenstvena dolžnost ugotavljanja obstoja soglasja med strankami o vsebini prorogacijskega dogovora, ki mora biti torej jasno oziroma čim bolj določno izkazano.
V zvezi s presojo veljavnosti dogovora o pristojnosti po točki (a) prvega odstavka 23. člena Uredbe Bruselj I je pomembna ustaljena sodna praksa Sodišča EU, iz katere izhaja, da je pogoj pisnosti prorogacijskega sporazuma izpolnjen le, če je stranka v pogodbi izrecno opozorjena na inkorporacijo prorogacijske klavzule v Splošnih pogojih poslovanja.
Ker tožena stranka ni zatrjevala ustaljenega poslovnega odnosa med pravdnima strankama, na podlagi katerega bi bila tožeča stranka že (predhodno) seznanjena z vsebino spornih Splošnih pogojev poslovanja, sporni dogovor o pristojnosti ni veljaven niti na podlagi točki (b) prvega odstavka 23. člena Uredbe Bruselj I.
Tožena stranka ni uspela dokazati, da je bil sporni dogovor o pristojnosti sklenjen v običajni obliki, skladni z mednarodnimi trgovskimi običaji, na podlagi katerih bi bila tožeča stranka dolžna vedeti za način izbire pristojnosti in posledično za vsebino prorogacijske klavzule. Sicer pa je tudi v okviru mednarodnega trgovinskega poslovanja potrebno nuditi ustrezno varstvo šibkejšemu gospodarskemu subjektu, ki praviloma pristane na že vnaprej oblikovane splošne pogoje poslovanja, če tovrstna praksa očitno vodi v spregled prorogacijske klavzule.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2, 83/2-3. ZIL-1 člen 44, 44/1, 44/1b.
dovoljenost revizije - podobnost znakov - relativni razlog za zavrnitev registracije znamke
Dovoljenost revizije revidentka utemeljuje z navedbo, da gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju (2. točka drugega odstavka 83. člena ZUS-1). Vendar pravnega vprašanja, o katerem naj bi odločalo Vrhovno sodišče, ne opredeli, temveč le izraža svoje nestrinjanje z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da povprečni slovenski potrošnik pozna pomen latinskih besed „REX“ in „LEX“. Skozi ta očitek poskuša revidentka doseči, da bi Vrhovno sodišče predrugačilo dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje.
V primeru, če bi tožeča stranka sama razdrla pogodbo, bi bila seveda upravičena do povrnitve škode, ki bi ji zaradi tega nastala, a ne take, kot jo zahteva v tem gospodarskem sporu. Odškodnina se ne določi na podlagi upnikovega pričakovanja, pač pa na podlagi tega, kakšno škodo je lahko ob sklenitvi pogodbe pričakoval dolžnik (prvi odstavek 266. člena ZOR). Pri tem se upošteva tudi vse razumne ukrepe, ki bi jih moral storiti upnik, da bi se zmanjšala škoda, ki jo je kršitev povzročila (četrti odstavek 266. člena ZOR). To praktično pomeni, da bi šla tožeči stranki le razlika med pričakovanim dobičkom, ustvarjenim z izpolnitvijo kršene pogodbe in dobičkom na podlagi podobne pogodbe, ki bi jo in če bi jo lahko sklenila za enako dejavnost na podobni lokaciji.
navedba stranke v odločbi – pravno nasledstvo stranke – samostojni podjetnik posameznik - izpodbijanje dokazne ocene v revizijskem postopku – izvedba dokazov – zavrnitev dokaznega predloga – pridržek lastninske pravice
Neutemeljeni so revizijski očitki glede pravilne navedbe druge tožnice. Sodišči prve in druge stopnje sta zaradi pravnega nasledstva v uvodu sodbe navedli le pravno osebo, ki je nasledila prvotno drugo tožnico. Pri tem ne gre za subjektivno spremembo tožbe, temveč le za ugotovitev pravnega nasledstva, na katerega nasprotna stranka nima vpliva, in ki tudi ne vpliva na odločitev o tožbenem zahtevku. To lahko sodišče stori tudi po koncu glavne obravnave, v pritožbenem in celo v revizijskem postopku.
spor o pristojnosti - sporazum o krajevni pristojnosti - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi - uveljavljanje sporazuma o krajevni pristojnosti v pravdi
Tožeča stranka (prej upnik) in tožena stranka (prej dolžnik) sporazuma o krajevni pristojnosti v izvršilnem postopku nista uveljavljali. Njuno kasnejše sklicevanje na sporazum o krajevni pristojnosti v pripravljalnih vlogah v pravdi s sočasno predložitvijo sporazuma je upoštevaje drugi odstavek 62. člena ZIZ prepozno in ga ni mogoče upoštevati.
dopuščena revizija - res iudicata – pravnomočno razsojena stvar
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči prve in druge stopnje z odločitvijo o tožbenem zahtevku odločili o že pravnomočno razsojeni stvari.
podjemna pogodba – nogometni klub - pogodba o igranju nogometa – izpolnitev obveznosti
Tožena stranka svoje obveznosti iz pogodbe o igranju nogometa ni dolžna izpolniti, saj je tudi tožnik ni izpolnil. Tožene stranke ni obvestil, da je na razpolago in da lahko ponovno računa nanj. To pa pomeni, da mu tožena stranka po prenehanju igranja nogometa za NK K. ni onemogočala izpolnjevanja obveznosti, saj tožnik tega niti ni poskušal.
poslovni običaji, uzance in praksa, vzpostavljena med strankama - poslovna praksa - svoboda urejanja obligacijskih razmerij - uzance
V obligacijskih razmerjih gospodarskih subjektov se za presojo potrebnih ravnanj in njenih učinkov upoštevajo poslovni običaji, uzance in praksa, vzpostavljena med strankama. Praksa, vzpostavljena med strankama, po naravi stvari služi le za določitev vsebine pogodbenega razmerja med določenima strankama in za razlago vsebine tega pogodbenega razmerja. Določbo 12. člena OZ se torej uporabi v primerih, ko je med strankama nekaj pomanjkljivo ali nejasno dogovorjeno.
sklenitev pravnega posla – dogovor o sklenitvi pravnega posla – prevzem družbe - zapis sestanka – odločanje na podlagi verjetnosti – dokazni standardi
Dogovora ni mogoče šteti za nič več kot le za zapisnik sestanka in mu ni mogoče pripisati nobenih zavezujočih učinkov. Glede na to, da je bil namen podpisnikov dogovora kasnejša sklenitev pogodbe, je jasno, da že sam dogovor ne more biti podlaga za prenos delnic. V nasprotnem primeru namreč sklenitev nove, kasnejše pogodbe sploh ne bi bila potrebna.
Tudi uživalcu predčasne pokojnine, priznane po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju iz leta 1992, se ob prenehanju zavarovanja pokojnina odmeri ob upoštevanju naknadno dopolnjene zavarovalne dobe, v primeru, da je to zanj ugodneje, pa tudi ob upoštevanju plače.
dovoljenost revizije - vrnitev v prejšnje stanje – zavrženje revizije
Stranke lahko vložijo revizijo tudi zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 384. člena ZPP). Z zavrnitvijo predloga za vrnitev v prejšnje stanje se postopek ne konča.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ukinitev delovnega mesta – vodilni delavec
Zaveza iz pogodbe o zaposlitvi, da bo delodajalec delavcu zagotavljal pravice iz delovnega razmerja brez časovne omejitve, četudi mu dela ne more zagotoviti, bi bila v nasprotju s temeljnim izhodiščem delovnega razmerja oziroma pogodbe o zaposlitvi, posebej v primeru tako zagotovljenih pravic iz naslova delovnega razmerja s posebnimi pooblastili pa tudi v nasprotju z moralo.
V spornem primeru ni šlo za potek mandata, niti zgolj za prenehanje mandata tožnika tekom njegovega trajanja, temveč je šlo hkrati za ukinitev delovnega mesta, za katerega je bil predviden mandat. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno ugotovilo, da pomeni takšna ukinitev delovnega mesta, izvedena s spremembo akta o sistemizaciji delovnih mest, ki je imela podlago tudi v objektivnem krčenju dejavnosti tožene stranke, utemeljen poslovni razlog za odpoved tožnikove pogodbe o zaposlitvi.