ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZUJIK člen 36, 36/1. Statut Mestne občine Maribor člen 23, 23/2, 38, 39.
imenovanje direktorja javnega zavoda - dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – jasno zakonsko besedilo - zelo hude posledice – izbira na razpisu kot negotovo dejstvo – neuresničeno pričakovanje
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Po presoji Vrhovnega sodišča revidentovo vprašanje ni pomembno pravno vprašanje po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj iz določb 36. člena ZUJIK, 19. člena Odloka in 23., 38. in 39. člena Statuta jasno izhaja, da je za pripravo predloga o imenovanju direktorja javnih zavodov pristojna Komisija. To pomeni, da pripravi konkretni predlog, o katerem nato najprej podata predhodno mnenje svet in strokovni svet javnega zavoda, nato pa, če je njuno mnenje pozitivno, o predlogu Komisije odloča mestni svet, ki predlaganega kandidata oziroma enega izmed predlaganih kandidatov imenuje ali pa ne. Komisija torej ni dolžna predlagati vseh kandidatov, za katere ugotovi, da sicer izpolnjujejo razpisne pogoje, saj je glede na določbe Statuta nalogo preverjanja ustreznosti oziroma primernosti nanjo prenesel mestni svet.
Zelo hudih posledic ni mogoče izkazati z zatrjevanjem, da te nastanejo, če revident ni bil izbran na javnem razpisu za direktorja javnega zavoda kot najbolj primeren kandidat, saj gre pri tem za pričakovanje oziroma negotovo dejstvo, neuresničeno pričakovanje pa ne more biti zelo huda posledica za kandidata na javnem razpisu.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2. ZUreP-1 člen 174. ZPNačrt člen 103, 103/1.
dovoljenost revizije – razlastitev - vrednostni kriterij – pomembno pravno vprašanje – ugotovitev skladnosti občinskih prostorskih aktov – ni vprašanje po vsebini zadeve
V obravnavani zadevi gre po vsebini za odločitev o uvedbi postopka razlastitve in (še) ne za plačilo odškodnine razlaščencu, zato ne gre za spor, v katerem bi bila pravica (oziroma obveznost) stranke izražena v denarni vrednosti. Tega ne more spremeniti niti v tožbi navedena vrednost spora (25.000,00 EUR). Pogoj za dovoljenost revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 tako ni izpolnjen.
Odločitev v obravnavani zadevi ni odvisna od vprašanja, ki ga izpostavlja revident, poleg tega pa je na to vprašanje mogoče odgovoriti zgolj z branjem določb ZPNačrt in določb ZUreP-1, ki se nanašajo na razlastitev in ne sprožajo posebnih dilem.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – vprašanje po vsebini zadeve – standard natančne in konkretne opredelitve – trditveno in dokazno breme – diferencirane obveznosti – zelo hude posledice - nekonkretizirane posledice
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije nosi revident.
Izpostavljeno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje po vsebini zadeve v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, če izpodbijana sodba ne temelji na pravnih naziranjih, na katera revident veže pomembnost tega pravnega vprašanja.
Revidentovo vprašanje o dopustnosti naložitve diferenciranih obveznosti na enotnem upoštevnem trgu po ZEKom glede na okoliščine tega primera ni pomembno pravno vprašanje za odločitev v tej zadevi. Tudi vprašanje pravilnosti opredelitve metode cen samo po sebi, ne da bi ga revident konkretiziral glede na vsebino obravnavane zadeve v skladu z zahtevo po natančni in konkretni opredelitvi, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Revident zgolj z navedbami „da se bodo njegovi prihodki na segmentu fiksnih širokopasovnih storitev zaradi naloženih obveznosti zmanjšali za več kot 20.000 EUR“, brez dodatnih navedb in predložitve dokazov, za kolikšen znesek gre, kaj konkretnega ta znesek pomeni za njegovo poslovanje in zakaj predstavlja zanj zelo hude posledice, ni izkazal zelo hudih posledic po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
gradbeno dovoljenje – dovoljenost revizije – zelo hude posledice - trditveno in dokazno breme – neizkazane navedbe – ustrezni dokazi
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Revident ni predložil nobenega ustreznega dokaza za svoje navedbe o nastanku zelo hudih posledic, zato pogoj za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
gradbeno dovoljenje – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Pravno vprašanje je revident zastavil na tako splošni (abstraktni) ravni, da konkreten odgovor, ki bi pripomogel k zagotovitvi pravne varnosti, enotne uporabe prava ali k razvoju prava preko sodne prakse, niti ni možno, zato pogoj za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
gradbeno dovoljenje – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – ni konkretizirano – ni pomembno glede na vsebino zadeve – zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme - neizkazane navedbe
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Ker vprašanji, ki jih revidenta zastavljata, temeljita na pravnem naziranju, ki ga izpodbijana sodba ne vsebuje, tako zastavljeni vprašanji nista pomembni pravni vprašanji po vsebini zadeve, zato pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
Revidenta nista predložila nobenega dokaza za svoje navedbe o nastanku zelo hudih posledic, zato tudi pogoj za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
ukrep stanovanjskega inšpektorja – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano – zelo hude posledice niso izkazane
Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče začeti in je tudi ne dovoliti.
dovoljenost revizije - nepopolna vloga - priloge revizije – sklep o dopustitvi revizije kot priloga revizije - zavrženje revizije
Tožena stranka je svoji reviziji priložila le predlog za dopustitev revizije, ne pa tudi sklepa o dopustitvi revizije VIII DoR 13/2012 z dne 28. 2. 2012, kot zahteva drugi odstavek 373. člena ZPP. Ker se v postopku z revizijo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vročanju nepopolnih vlog v dopolnitev (336. člen v zvezi s 383. členom ZPP), je bilo treba nepopolno revizijo zavreči (377. člen v povezavi s prvim odstavkom 374. člena ZPP).
ZPIZ-1 člen 13, 14, 222, 222/1, 222/1-1, 223, 223/1, 223/1-2.
lastnost zavarovanca – državljani, zaposleni pri tujcih
Tožnica ni bila napotena delavka v smislu tretjega odstavka 13. člena ZPIZ-1. Za 24 ur tedensko je bila zaposlena pri tujem delodajalcu v tujini, kar pomeni, da po naravi stvari podlaga njenega zavarovanja ne more biti prva alineja 14. člena ZPIZ-1. Pritrditi je sicer revidentki, da tretja alineja prvega odstavka 14. člena ZPIZ-1 ni podlaga za njeno vključitev v zavarovanje, vendar ob ugotovljenem dejanskem stanju revizijsko sodišče ugotavlja, da ima tožnica lastnost zavarovanke po drugi alineji prvega odstavka 14. člena ZPIZ-1. Upoštevaje prvo alinejo prvega odstavka 222. člena ZPIZ-1 in drugo alinejo 223. člena ZPIZ-1 sklicevanje na napačno alinejo sicer pravilnega člena ZPIZ-1 tudi na nadaljnje posledice nima pomena, saj je tožnica glede na citirane določbe ZPIZ-1 v vsakem primeru za čas zaposlitve v tujini zavezanka tako za plačilo prispevkov zavarovanca kot za plačilo prispevkov delodajalca.
ZPP člen 367a, 367a/1. ZSDU člen 82, 82/2. ZGD-1 člen 268.
dopuščena revizija – sodelovanje delavcev pri upravljanju - delavski direktor – svet delavcev - odpoklic delavskega direktorja v upravi družbe
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je pravilno stališče sodišča, da se pri presoji utemeljenih razlogov za odpoklic delavskega direktorja v upravi družbe upoštevajo razlogi, ki jih je nadzorni svet sam ugotavljal, oziroma ali je nadzorni svet pri odpoklicu delavskega direktorja v upravi družbe vezan na predlog sveta delavcev v skladu z 82. členom Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU)?
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog – organizacijske spremembe - obseg presoje obstoja poslovnega razloga
Sodišče ne more presojati o smotrnosti in potrebnosti reorganizacije, niti o tem, s koliko zaposlenimi ali z zunanjimi izvajalci bo delodajalec (po reorganizaciji) opravljal delo oziroma ali bo ob reorganizaciji poslovanja naloge prejšnjih, ukinjenih delovnih mest, razporedil med druge delavce in te s tem še dodatno obremenil.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - USTAVNO PRAVO
VS2006217
ZP-1 člen 2, 167, 167/2, 202d, 202e. ZP-1G člen 52. URS člen 28.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – presoja pritožbenih navedb - odločba o sankciji – načelo zakonitosti - izvršitev odločb - izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja - prenehanje veljavnosti in uporabe zakona - uporaba spremenjenih določb - odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja – retroaktivna uporaba zakona
Glede na 28. člen Ustave RS (načelo zakonitosti v kazenskem pravu) se uporaba milejšega zakona (predpisa) razteza le na tiste materialne določbe, ki so relevantne pri ugotavljanju prekrška in pri izrekanju sankcije za prekršek, ne pa
na tudi fazo izvrševanja pravnomočno izrečene sankcije.
Člen 3.a ZSPJS ne posega v vprašanja dospelosti oziroma zapadlosti posameznih zneskov (prenizke) plače. Zakon določa le postopek v primeru ugotovljene nezakonitosti, brez posebnih prekluzivnih rokov za vložitev zahteve (z vsemi posledicami takšnih rokov). Zakon tudi ne določa, da bi bil delodajalec dolžan delavcu izplačati nastalo razliko šele od vložitve pisne zahteve.
Določbe členov 3. in 3.a ZSPJS se nanašajo tudi na dodatke k plači, med temi tudi dodatek za dvojezičnost (peta alineja prvega odstavka 23. člena ZSPJS), saj so dodatki del plače javnega uslužbenca in funkcionarja, ki niso upoštevani pri vrednotenju zahtevnosti delovnega mesta, naziva ali funkcije (15. točka 2. člena ZSPJS).
TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV – UPRAVNI POSTOPEK – UPRAVNI SPOR
VS4002113
ZTFI člen 488, 507, 521. ZUS člen 36. ZUP člen 43, 44.
nadzor nad poslovanjem borznoposredniške družbe - pravica do udeležbe v postopku – pravni interes - stranski udeleženec v postopku pred Agencijo za trg vrednostnih papirjev (ATVP) - položaj stranskega udeleženca
Določba 521. člena ZTFI krog strank postopka striktno omejuje le na subjekt nadzora in na člane uprave borznoposredniške družbe oziroma smiselno, izvršne direktorje v enotirnem sistemu upravljanja. Vendar pa izostanek tovrstnih specialnih določb, tudi glede uporabe 44. člena ZUP, še ne pomeni, da je pravica do stranske udeležbe v postopku predmetnega nadzora po določbi 521. v zvezi s 488. členom ZTFI zakonsko povsem izključena. Tovrstna razlaga zakonodajalčevega namena bi bila preozka. Glede na izrecno subsidiarno uporabo določb ZUP v postopkih odločanja Agencije v posamičnih zadevah (drugi odstavek 496. člena ZTFI), v tem kontekstu ni mogoče izključiti (tudi) pristojnosti Agencije za odločanje o eventualnem priznanju stranske udeležbe zainteresirani osebi, ki bi v okoliščinah konkretnega primera uspela izkazati svoj pravni interes, to je, da utemeljeno vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi.
prevzemi - odstop od prevzemne namere – soglasje za odstop od prevzemne namere – zahteva za izdajo dovoljenja za prevzemno ponudbo – sklic skupščine ciljne družbe kot razlog za odstop od prevzemne namere – podatek o pošteni vrednosti delnice kot razlog za odstop od prevzemne namere
Sklic skupščine ne pomeni okoliščine iz prvega odstavka 52. člena ZPre-1, ker ne vpliva na položaj ciljne družbe tako, da nameravani nakup vrednostnih papirjev ciljne družbe ne bi več ustrezal pričakovanju prevzemnika.
Zakonska določba govori o okoliščinah, ki tako otežujejo izpolnitev obveznosti prevzemnika, da nakup vrednostnih papirjev ne ustreza več njegovemu pričakovanju in bi bilo po splošnem mnenju nepravično ohraniti pogodbe v veljavi (prvi odstavek 52. člena v zvezi z drugim odstavkom 27. člena ZPre-1). Obveznost prevzemnika, ki bo nastopila s sprejemom prevzemne ponudbe, je plačati ponujeno ceno. Tudi če predpostavimo, da je poštena vrednost delnice taka, kot je prikazana v gradivu za skupščino ciljne družbe (višja od cene, ki jo (je) namerava ponuditi prevzemnik), to še samo po sebi ne pomeni, da bo zaradi
predlog za dopustitev revizije – pogoji za dopustitev revizije - pristojnost slovenskega sodišča – plačilo kredita - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367.a člen ZPP, je Vrhovno sodišče predlog tožeče stranke za dopustitev revizije zavrnilo.
URS člen 153, 153/3. ZVCP-1 člen 15, 16, 52. ZSL člen 21. Odlok o cestnoprometni ureditvi Mestne občine Ljubljana člen 28.
načelo zakonitosti – usklajenost pravnih aktov – pristojnosti lokalnih skupnosti – zakonitost delovanja občine na področju normativnega delovanja – urejanje prometa - ustavitev in parkiranje
Lokalna skupnost ima izvirno pristojnost in odgovornost za urejanje prometa v občini - okvir občinskega normativnega urejanja na področju cestnega prometa v ZVCP-1 je določen z namenom nemotenega in varnega poteka prometa, določba 28. člena Odloka o cestnoprometni ureditvi Mestne občine Ljubljana (da smejo tovorna vozila parkirati le na površinah, ki so določene za parkiranje teh vozil in označene s predpisano prometno signalizacijo) pa okvirja tega pooblastila ni presegla.
predlog za dopustitev revizije – pogoji za dopustitev revizije – podjem – stroški obnove nepremičnine - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367. a člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP), je Vrhovno sodišče predlog tožene stranke za dopustitev revizije zavrnilo.
prevzemi – prepoved uresničevanja glasovalnih pravic – postopek sodnega varstva pred Uradom za varstvo konkurence - pravni interes za tožbo - – sprememba prevzemnega praga – nov prevzemni prag – zavrženje tožbe
Ker tožnice, skupaj z ostalimi družbami, potemtakem ne presegajo veljavnega (zvišanega) prevzemnega praga, izpodbijana odločba Agencije ni (več) ovira za nadaljnje uresničevanje glasovalnih pravic v ciljni družbi (sankcija mirovanja glasovalnih pravic je namreč sedaj vezana na prevzemni prag 1/3 deleža glasovalnih pravic ciljne družbe). S tem pa (upoštevaje tožbena navajanja) izpodbijana odločba očitno ne posega (več) v pravni položaj tožnic. Tožnice namreč zgolj z ugotovitvijo protipravnosti izpodbijanega akta zase ne bi mogle doseči ugodnejše odločitve, kot je ponovna pridobitev možnosti uresničevanja glasovalnih pravic iz delnic POSR, katerih imetnice so.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367b, 367b/4, 367b/6. ZFPPIPP člen 272.
predlog za dopustitev revizije – opredelitev pomembnega pravnega vprašanja – nepopoln predlog za dopustitev revizije – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Tožena stranka ni opredelila, katero naj bi bilo pravno vprašanje, o katerem naj odloči Vrhovno sodišče, prav tako je izostala natančna in konkretna navedba okoliščin, ki bi kazale na pomembnost spornih pravnih vprašanj za pravni red v celoti. Tožena stranka pretežno utemeljuje, v čem naj bi bila sodba sodišča druge stopnje napačna, in se tako njena vloga po vsebini približuje reviziji, kar samo po sebi ni razlog za njeno dopustitev.