ZKP člen 371, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 420, 420/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – protispisnost – nerazumljiv izrek - nedovoljen dokaz - zapisnik o izpovedbi iz drugega postopka - pravice obrambe - izvajanje dokazov – prosta presoja dokazov – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Obsojenčeva izpovedba iz postopka pred delovnim sodiščem ne predstavlja nedovoljenega dokaza. ZKP izločitve takega dokaza ne predpisuje, obsojeni pa je imel možnost, da se glede njega izjavi, zato tudi ni bila kršena njegova pravica do obrambe.
dovoljena revizija – vrednostni kriterij – davek od dobička iz kapitala – odsvojitev poslovnega deleža – čas nastanka davčne obveznosti – vrednost kapitala ob pridobitvi – vrednost kapitala ob odsvojitvi – tržna vrednost poslovnega deleža – cenitev - vrednost lastnega poslovnega deleža družbe z omejeno odgovornostjo – ugoditev reviziji – sprememba sodbe sodišča prve stopnje
Obveznost plačila davka od dobička iz kapitala nastane s trenutkom odsvojitve kapitala (če je dobiček dosežen) in ne šele, ko je kupnina dejansko plačana in s tem dohodek prejet.
Na podlagi četrtega odstavka 152. člena ZDoh-2 se ne glede na 98. člen tega zakona, ki na splošno ureja vrednost kapitala ob pridobitvi, za nabavno vrednost vrednostnih papirjev in deležev iz 2. točke 93. člena ZDoh-2, ki so bili pridobljeni pred 1. 1. 2003, šteje tržna vrednost na dan 1. januarja 2006, ki jo zavezanec dokazuje z ustreznimi dokazili, če teh dokazil ni, pa se upošteva knjigovodska vrednost na dan 1. januarja 2006. Premoženje, ki ga ima družba, ki ima lastni poslovni delež, na določen dan, je že zmanjšano premoženje (za vrednost lastnih poslovnih deležev), ker je bil ta del premoženja že izplačan družbenikom, ki so družbi za oblikovanje lastnega deleža odsvojili del svojega deleža. Torej je jasno, da na lastni poslovni delež ne odpade več nič od (že zmanjšanega) premoženja družbe, ampak vse pripada družbenikom. Glede na navedeno se ocenjena tržna vrednost družbe na določen dan deli samo med poslovne deleže družbenikov, ne pa tudi na lastni poslovni delež družbe.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA – UPRAVNI SPOR
VS1014020
ZUS-1 člen 22, 22/1. ZPP člen 343, 343/4. ZMZ člen 50.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja – pritožba – pravni interes tožene stranke – zapustitev azilnega doma – zavrženje pritožbe
Ker sklep o omejitvi gibanja zaradi poteka roka ne učinkuje več, poleg tega pa je prosilec takoj po prenehanju omejitve gibanja zapustil azilni dom in se vanj ni več vrnil (tako da so izpolnjeni pogoji za ustavitev postopka za mednarodno zaščito), tožena stranka nima (več) pravnega interesa za pritožbo. Pritožba se zato zavrže.
odgovornost države – izbrisani – nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva – povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode – zastaranje odškodninske terjatve – kdaj začne zastaranje teči – čas, ki je potreben za zastaranje – subjektivni zastaralni rok – zavedanje o škodi – zavedanje o storilcu – zadržanje zastaranja – nepremagljive ovire
Za začetek teka subjektivnega zastaralnega roka pri odškodninskih terjatvah je pomembno oškodovančevo zavedanje o škodi in storilcu (prvi odstavek 376. člena ZOR).
ODZ paragraf 943. OZ člen 58, 538, 538/1, 538/2. ZPP člen 318, 338, 338/2, 370, 370/3.
darilna pogodba - veljavnost darilne pogodbe - oblika pogodbe - izpolnitev pogodbene obveznosti - teorija realizacije - konvalidacija - oblika pogodbe o prenosu nepremičnin - zamudna sodba
Prepustitev posesti na podarjeni nepremičnini, način njenega izvajanja in druge okoliščine utemeljujejo sklep, da je bila darilna pogodba v konkretnem primeru pretežno realizirana, zato je kljub pomanjkljivi obliki veljavna in za darovalkino pravno naslednico zavezujoča.
spor o pristojnosti – izvršba na podlagi verodostojne listine – stvarna pristojnost – vrednost spornega predmeta – bivališče dolžnika
Vrednost spornega predmeta znaša 78.032,78 EUR, tožena stranka pa ima stalno prebivališče na območju Okrožnega sodišča v Mariboru. Zato je navedeno sodišče pristojno za odločanje o sporu.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 12, 12/3.
Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 odoločbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 10, 10/3.
dovoljena revizija - naknadna odmera uvoznih dajatev - pogoji za uporabo zavezujoče tarifne informacije - uvrstitev blaga v tarifno oznako - kriterij bistvene sestavine
Imetnik zavezujoče informacije se lahko na to informacijo sklicuje, če zadovoljivo dokaže, da uvozno blago v vseh pogledih ustreza blagu, opisanemu v predloženi informaciji.
ZKP člen 372, 372-4. KZ-1 člen 206, 206/1, 206/2, 206/3.
kršitev kazenskega zakona – pravna opredelitev – rop – kvalificirana oblika - zakonski znaki kaznivega dejanja – združitev za rop - hudodelska združba
Pri ugotavljanju, ali so podani zakonski znaki izvršitvene oblike združitve dveh ali več oseb z namenom ropanja, je potrebno v prvi vrsti ugotoviti (1) ali so storilci pri izvrševanju kaznivega dejanja delovali kot sostorilci in so torej kaznivo dejanje izvršili skupaj (objektivni kriterij združitve) in (2) ali jih je povezoval tudi dogovor, da bodo izvršili še več ropov (subjektivni kriterij združitve).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006244
ZKP člen 201, 201/1-3, 214, 371, 371/1-8. KZ-1 člen 186. URS člen 27.
pripor – odreditev pripora - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - utemeljen sum - hišna preiskava - zaseg predmetov - ponovitvena nevarnost - upoštevanje drugih kazenskih postopkov - domneva nedolžnosti - obstoj kaznivega dejanja - neupravičena proizvodnja in promet z mamili - proizvodnja mamil
Utemeljevanje pripornega razloga ponovitvene nevarnosti z udeležbo obdolženca v drugih postopkih je dopustno ne le v primeru, ko je zoper obdolženca že izdana (pravnomočna) obsodilna sodba, temveč tudi, ko je storitev kaznivih dejanj že bila predmet sodne presoje in je ugotovljena vsaj s stopnjo verjetnosti, ki jo zahteva dokazni standard utemeljenega suma (npr. že izdani sklep o preiskavi ali pravnomočnost obtožnice v drugem kazenskem postopku).
ZOR člen 412, 412/1, 412/3, 425. ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377.
dovoljenost revizije – sosporništvo na aktivni strani – deljiva terjatev – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Solidarnost upnic ni bila zatrjevana, zato velja denarna terjatev, ki je predmet spora, za deljivo. Ker se te, če ni določeno kaj drugega, delijo med upniki na enake dele in more glede njih vsak od upnikov zahtevati le svoj del terjatve, to pomeni, da so tožnice zahtevale od toženke vsaka zase ⅓ omenjenega zneska oziroma, natančneje, znesek 1.669,17
ali je pojasnilna dolžnost v konkretnem primeru vključevala seznanitev z možnostjo nastalega zapleta;
ali je sodišče druge stopnje pravilno presodilo trditve, da je bila s posegom preprečena bistveno večja škoda, kot bi nastala, če poseg ne bi bil opravljen.
V prodaji deleža stanovanja, ki ga je prodajalec pridobil v izključno last v nepravdnem postopku, v katerem sta se za pridobitev izključne lastninske pravice na stanovanju potegovala oba bivša skupna lastnika, pa se je postopek zaključil s sklenitvijo sodne poravnave, na podlagi katere je izključno lastninsko pravico pridobil kasnejši prodajalec dela stanovanja, ni nič nemoralnega. Ravnanja prodajalca, ki je del stanovanja prodal in kupca, ki ga je kupil, samega po sebi ni mogoče ovrednotiti kot zavržno in ga sankcionirati z najtežjo sankcijo – ničnostjo pogodbe (prvi odstavek 86. člena OZ).
ZKP člen 364, 371, 371/1-11, 371/2, 395, 395/1, 420, 420/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – protispisnost – presoja pritožbenih navedb – pravice obrambe – prosta presoja dokazov – odločanje o dokaznem predlogu - zavrnitev dokaznega predloga obrambe – kršitev kazenskega zakona – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Odločilna dejstva so le tista, na katera se neposredno veže uporaba splošnega in posebnega dela kazenskega zakonika (materialnopravno relevantna dejstva) ali kakšne določbe kazenskega procesnega prava (procesnopravno relevantna dejstva).
povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - posredni oškodovanci – prečkanje cesta izven prehoda za pešce - dopuščena revizija
Pokojna je skupaj s hčerko (tretjo tožnico) prečkala cesto na mestu, kjer na razdalji vsaj 100 m ni prehoda za pešce, cesto pa sta prečkali z leve proti desni (gledano s smeri vožnje), in sicer ne pravokotno, kot to nalaga osmi odstavek 95. člena ZVCP-1, temveč diagonalno. Peški sta bili nepazljivi, saj sta cesto prečkali kljub temu, da sta lahko opazili bližajoče se vozilo – soprispevek umrle je pravilno ocenjen na 20%.
ZPP člen 339, 339/2-14, 360, 360/1, 380, 380/2. ZZZDR člen 105, 105a, 123, 123/1, 129, 129a, 129a/1, 129a/2.
koristi otroka - zmotna uporaba materialnega prava - določitev preživnine - potrebe preživninskega upravičenca - vzgoja, varstvo in preživljanje skupnih otrok - zmožnosti zavezanca - nadstandardna višina preživnine - prebivališče otroka - omejitev višine preživnine
Skladno z navedenim je v konkretni zadevi, za katero so značilne nadpovprečne preživninske zmožnosti obeh staršev, ki povsem zadoščajo za zadovoljevanje vseh konkretno izkazanih potreb mld. D., edino omejitev preživnine po višini mogoče iskati le v koristi otroka. Otrokove potrebe je sicer mogoče razločevati po nujnosti njihovega zadovoljevanja, vendar preživnina ni omejena le na zadovoljevanje potreb, glede katerih je izkazana določena stopnja nujnosti, temveč mora kriti vse potrebe, ki so otroku v korist. Če obstojijo zadostna sredstva za njihovo zadovoljevanje, je mogoče sklep, da nekaterih otrokovih potreb ni treba zadovoljevati oziroma da jih je treba zadovoljevati le v manjši meri, napraviti le ob dodatnih in utemeljenih razlogih, da to otroku ne bi bilo v korist. Takšna presoja pa je mogoča le z upoštevanjem vseh okoliščin primera.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VS0015642
ZPP člen 367a, 367a/1. ZOR člen 200.
predlog za dopustitev revizije – povrnitev nepremoženjske škode – odškodnina - poklicna bolezen – prerazporeditev na drugo delovno mesto - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Obravnavano je bilo pravno vprašanje: ali bi morala tožena stranka že leta 1997 ustrezno reagirati in tožnico prerazporediti na drugo delovno mesto oziroma ali je tožena stranka upravičeno čakala na odločitev delovnega in socialnega sodišča in je bila šele takrat dolžna reagirati.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006247
ZKP člen 18, 371, 371/1-11, 420, 420/2. KZ člen 317.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – pravice obrambe – prosta presoja dokazov – zavrnitev dokaznega predloga – kršitev kazenskega zakona - povzročitev splošne nevarnosti – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z navajanjem lastne drugačne ocene dokazov obramba uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja, ki je v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti ni dopustno uveljavljati.
gradbeno dovoljenje – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano - splošno vprašanje – odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča - navedbe opravilnih številk odločb VSRS
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Pravno vprašanje je revidentka zastavila na tako splošni (abstraktni) ravni, da konkreten odgovor, ki bi pripomogel k zagotovitvi pravne varnosti, enotne uporabe prava ali k razvoju prava preko sodne prakse, niti ni možen, zato pogoj za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZGO-1 člen 89, 89/4.
zavrnitev izdaje uporabnega dovoljenja – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje ni postavljeno - vprašanje ni predmet presoje v tem postopku - zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Spor o zakonitosti odločbe, s katero je bila zavrnjena revidentova zahteva za izdajo uporabnega dovoljenja, ni spor o pravici ali obveznosti, izraženi v denarni vrednosti, zato revizija iz razloga po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.
Ker vprašanje izvršljivosti gradnje objekta, kot je opredeljeno v izreku gradbenega dovoljenja, na kar s postavljenim pravnim vprašanjem in njegovo utemeljitvijo meri revident, ni predmet presoje v postopku odločanja o izdaji uporabnega dovoljenja, vprašanje, ki ga izpostavlja revident, ni pomembno po vsebini obravnavane zadeve. Zato ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker se posledice, ki jih navaja revident, nanašajo na posledice, ki bi mu lahko nastale zaradi drugih (inšpekcijskih) postopkov, ki pa niso predmet presoje v tem upravnem sporu, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.