podjemna pogodba - prevzem dolga – zastaranje – ugovor zastaranja – dopuščena revizija
Druga toženka je z Aneksom z dne 12. 8. 1996 prevzela dolg prve toženke, v kar je tožnica privolila (446. člen ZOR). S tem pa je druga toženka skupaj z obveznostjo prevzela tudi vse tiste ugovore, ki po sami naravi instituta prevzema dolga izvirajo iz osnovne, to je podjemne pogodbe, iz katere izvira prevzeti dolg (450. člen ZOR). To velja tudi za ugovor zastaranja, ki se kot eden od najpomembnejših ugovorov prenaša skupaj s temeljno obveznostjo. To pa v okoliščinah konkretne zadeve pomeni, da glede na pravno naravo osnovne podjemne pogodbe kot gospodarske pogodbe tudi v razmerju med tožnico in drugo toženko (prevzemnico dolga) velja krajši zastaralni rok iz 374. člena ZOR.
ZUS-1 člen 83, 83/2-3. ZIL-1 člen 68, 68/1, 90, 91, 91/1, 92. ZIL člen 60, 72, 73, 73/1.
zelo hude posledice za stranko - ugotovitvena odločba - dovoljena revizija - zahteva za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za predložitev dokazila o tem, da patentirani izum izpolnjuje pogoje po ZIL - preizkus pogojev za podelitev patenta - popolni preizkus patenta - navodila uradne osebe - standard skrbnega ravnanja
Na podlagi ugotovitev, da je iz odločbe Urada razvidno, da je bila izdana na podlagi 60. člena ZIL, in da je v njej navedeno, da prijava očitno ne nasprotuje 8. in 12. členu ZIL, bi tožnica morala vedeti, da ne gre za popolni preizkus patenta in ugotovitveno odločbo o patentibilnosti, zato bi ji moralo biti znano, da mora predložiti tudi dokaz v smislu prvega odstavka 91. člena ZIL-1. Glede obveznosti predložitve dokaza o tem, da patentirani izum izpolnjuje vse zakonske zahteve, je bil torej ZIL jasen, zato Upravno sodišče utemeljeno ni upoštevalo sklicevanja tožnice na zatrjevana navodila uradne osebe Urada.
ZP-1 člen 2, 2/2, 156, 156-4 ZVCP-1 člen 30, 234. ZPrCP člen 45.
časovna veljavnost zakona - kršitev materialnih določb zakona - meje sankcioniranja prekrškov - milejši predpis - uporaba milejšega zakona - hitrost vožnje - glavna in stranska sankcija - načelo alternativnosti - fakultativni izrek stranske sankcije
Pri presoji, kateri zakon je milejši, je potrebno upoštevati dve načeli, in sicer, da je glede na to, da mora biti zakon milejši za storilca, potrebno primerjati besedila prejšnjega in novega zakona konkretno, kar pomeni, da se upoštevajo le tiste določbe obeh zakonov, ki bi se uporabile v konkretni zadevi. Izhajati je torej treba iz konkretnega dejanskega stanja. Drugo načelo pa nalaga uporabo prejšnjega ali novega zakona v celoti (in ne le nekaterih določb prejšnjega in nekaterih določb kasnejšega zakona). Iz tega izhaja, da je treba zakona primerjati na podlagi vseh tistih določb, ki se
in concreto
morejo uporabiti zoper določenega storilca, nato pa v celoti uporabiti tisti zakon, ki se pri tem pokaže za milejšega. Tako ni možna uporaba dveh zakonov oz. kombinacija določb prejšnjega in novega zakona.
dovoljenost revizije – vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe – deleži na skupnem premoženju – nedenarni zahtevek – zavrženje revizije
V premoženjskem sporu z nedenarnim zahtevkom se vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presoja po razmerju med tožbenim zahtevkom in tistim njegovim delom, ki je sporen v revizijskem postopku.
ZTro člen 4, 4-8, 14, 14/1. Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 37, 91, 203, 203/1, 203/3, 215, 215/1. Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 365, 365/2, 865.
odstranitev blaga izpod carinskega nadzora - dovoljena revizija - kraj nastanka carinskega dolga - obveznost plačila carinskih dajatev, davka na dodano vrednost in trošarine za uvozno blago - zunanji skupnostni tranzitni postopek - pojem odstranitve - pristojnost carinskih organov - nastanek trošarinske obveznosti
Ker je bila za neskupnostno blago vložena izvozna deklaracija (s šifro 1000, ki označuje izvoz skupnostnega blaga), je treba šteti, da je bilo blago nezakonito odstranjeno izpod tranzitnega carinskega nadzora ter da je zanj posledično nastal carinski dolg.
ZPP člen 371, 371/1, 371/2, 378. SPZ člen 146, 146/2. Zakon o zemljiški knjigi Kraljevine Jugoslavije (1930) paragraf 14.
vrsta hipoteke - oblika hipoteke - maksimalna hipoteka - ustanovitev maksimalne hipoteke - določeno ravno razmerje - konkretizacija temeljnega upniško dolžniškega razmerja - bodoče terjatve - bodoče posojilne pogodbe - dopuščena revizija
Z maksimalno hipoteko se lahko zavaruje posamezna terjatev ali terjatve, ki izvirajo iz določenega pravnega razmerja, katerih višina v trenutku ustanovitve hipoteke še ni določena.
Za ustanovitev maksimalne hipoteke zadoščajo že navedba zastavnega upnika (tožene banke oziroma posojilodajalke), zastavnega dolžnika (tožečega podjetja oziroma posojilojemalca) in (vsaj) vrstna določitev (bodočega) pravnega temelja (posojilne pogodbe, ki bodo šele sklenjene).
najemna pogodba - najem poslovnega prostora – razlaga pogodbe – volja pogodbenih strank - dokazovanje – zaslišanje strank – neudeležba stranke na naroku za glavno obravnavo
Stranke, ki izostane, ni dopustno siliti k izpovedbi ali jo pozivati, naj vendar pride in izpove (prvi odstavek 262. člena ZPP).
Tožnik je v ponovljenem sojenju imel možnost vplivati na izid pravde v skladu z instrukcijami pritožbenega sodišča, ki so v ospredje postavile dolžnost ugotavljanja skupne pogodbene volje (namena) pravdnih strank ob sklepanju sporne najemne pogodbe (drugi odstavek 99. člena ZOR). Vendar te možnosti ni izkoristil, ko bi jo mogel in moral. Pravo in resnično voljo pogodbenikov je sodišče zato ugotovilo s pomočjo drugih pravočasno predlaganih dokazov.
Edini materialnopravni razlog, zaradi katerega je dopustno vložiti tožbo za razveljavitev sodne poravnave, je podan, če je bila sodna poravnava sklenjena v zmoti ali pod vplivom sile ali zvijače (1. točka drugega odstavka 392. člena ZPP). Ker je mogoče tožnikove razloge za izpodbijanje dednega dogovora, kot je bilo že pojasnjeno, opredeliti kot nesoglasje oziroma nesporazum je torej tožba z izpodbojnim zahtevkom neutemeljena.
Neizpolnitev posojilne pogodbe s strani posojilodajalca zastavni pogodbi še ne jemlje podlage. Njena posledica je le v tem, da lahko posojilojemalec bodisi zahteva izpolnitev pogodbe bodisi razdre pogodbo z navadno izjavo, če ta ni razdrta že po samem zakonu (124. člen ZOR).
Razloge za nedopustnost izvršbe mora dolžnik substancirano navesti že v tožbi, dopolnjevanje procesnega gradiva pa je dopustno le še v pripravljalni vlogi, s katero odgovarja na upnikove navedbe v odgovoru na tožbo (drugi in tretji odstavek 60. člena ZIZ). Obravnavano pravilo ZIZ je specialnejše od ureditve prekluzij v 286. členu ZPP, ki zato v pravdi za nedopustnost izvršbe ni uporabljiva.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – nezadovoljstvo z delom sodišča – objektivna nepristranskost sodišča – izločitev sodnika
Med razloge za delegacijo pristojnosti ni mogoče uvrstiti morebitnega odklonilnega odnosa stranke do sodnikov stvarno in krajevno pristojnega sodišča prve stopnje, pavšalno podkrepljenega z nezadovoljstvom stranke s postopanjem in odločanjem tega sodišča.
Za razmerje inkluzije gre, če presoja konkretnih okoliščin kaznivih dejanj v steku (ne pa primerjava abstraktnih zakonskih znakov kot pri navideznem steku zaradi razmerja konsumpcije, specialnosti ali subsidiarnosti), pokaže, da bi bilo dvojno kaznovanje nesmiselno, ker je kriminalna količina enega kaznivega dejanja v primerjavi z drugim zanemarljiva, postranska ali malo pomembna posebna okoliščina hujšega kaznivega dejanja.
ZPP člen 1, 22, 24, 24/1, 25, 25/2, 32, 32/1, 44, 44/3. ZUS-1 člen 4.
vrednost spornega predmeta - spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - upravno sodišče - sodišče splošne pristojnosti - okrajno sodišče - okrožno sodišče
Razrešiti le treba vprašanje pristojnosti okrajnega ali okrožnega sodišča. S tem v zvezi je odločilna v tožbi navedena vrednost spornega predmeta, ki je tožeča stranka pozneje ne more več spreminjati – niti sporazumno s toženo stranko.
ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/2, 32, 32/2-7, 46, 46/1, 48, 481, 481/1-1.
spor o pristojnosti – ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – postopek v gospodarskih sporih – subjektiviteta pravdnih strank
Spor je gospodarski, saj sta obe pravdni stranki bodisi gospodarska družba (tožnik) bodisi javni zavod (toženka). Zato je za odločanje v skladu s 7. točko drugega odstavka 32. člena ZPP pristojno okrožno sodišče.
Odločitvi o varstvu in vzgoji ter stikih nista v tolikšni meri povezani z odločitvijo o preživninah, da bi bilo mogoče uporabiti določbo petega odstavka 367. člena ZPP. Odločitev o preživninah namreč ni odvisna od pravnih vprašanj, ki bi lahko bila skupna za vse navedene zahtevke, hkrati pa odločitvi o varstvu in vzgoji ter stikih nista odvisni od odločitve o preživninah. Zato je dovoljenost revizije v delu zahtevka, ki se nanaša na dodelitev otrok v varstvo in vzgojo ter na izvrševanje stikov, treba presojati ločeno (po drugem odstavku 41. člena ZPP) in ob pravilni razlagi spremenjene ureditve revizije uporabiti določbo tretjega odstavka 367. člena ZPP, in sicer, da gre v tem delu za vrednostno neocenljiv spor, v katerem revizija ni izrecno izključena.
Gre za bodoče dajatve, za katere 40. člen ZPP določa, kako se izračuna vrednost spornega predmeta – gre za vsoto dajatev, ki se bodo natekle v obdobju petih let. Glede na to, da je preživnina določena za vsakega mladoletnega otroka posebej, pri čemer sta preživninska upravičenca formalna in navadna sospornika, je potrebno vrednost spornega predmeta bodočih dajatev izračunati za vsakega od njiju ločeno.
izbris podatkov iz zbirke naročnikov - začasna odredba – težko popravljiva škoda ni izkazana – stroški za vzpostavitev zakonitega stanja – izvršitev dokončnega akta ne posega v ugled zavezanca
Materialna škoda sama po sebi, ne da bi tožnik izkazal tudi svojo neposredno ogroženost, ne pomeni težko popravljive škode. Stranka je sicer zatrjevala visoke stroške, ki pa jih ni specificirala, tako da ne samo, da ni navedla predvidene višine stroškov, prav tako ni navedla, kaj bi ti stroški pomenili za njo oziroma njeno poslovanje.
V zvezi z ugovori glede stroškov, ki naj bi jih pritožnica imela z izvršitvijo izpodbijanega upravnega akta, je Vrhovno sodišče že večkrat pojasnilo, da stranka s stroški, povezanimi z vzpostavitvijo zakonitega stanja, težko popravljive škode ne more izkazovati.
Izvrševanje dokončnih upravnih aktov državnih organov ne pomeni nedopustnega ravnanja in posledično tudi ne poseganja v ugled in dobro ime osebe, ki tak akt izvršuje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – LASTNINJENJE
VS0015629
ZPP člen 13, 367, 367/2, 377. SPZ člen 43. ZTLR člen 28.
dovoljenost revizije – objektivna in subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – nedenarni zahtevek – nediferencirana vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije – družbena lastnina - nacionalizacija nepremičnin v coni B – optanti – pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje – vezanost pravdnega sodišča na odločbo upravnega organa
Ob dejstvu, da so sporna zemljišča prešla v družbeno lastnino na podlagi upravne odločbe o nacionalizaciji, bi dopuščanje možnosti priposestovanja teh zemljišč, kot to posredno izhaja iz razlogov sodb sodišč prve in druge stopnje, pomenilo kršitev določb ZPP o vezanosti pravdnega sodišča na odločbo upravnega organa.
objava popravka v tisku – žaljiva vsebina – pogoji za zavrnitev zahteve za objavo popravka - odgovornost odgovornega urednika
Vrhovno sodišče ponovno poudarja, da v ZMed ni zakonske podlage za omejevanje ugovorov odgovornega urednika v pravdi, četudi ta prej ni ravnal v skladu z osmim odstavkom 27. člena Zmed.
POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0015644
OZ člen 555, 568. ZD člen 115, 120. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija – izročilna pogodba – preužitkarska pogodba – pogodba o dosmrtnem preživljanju – razveza pogodbe – neizpolnjevanje obveznosti – neupravičena pridobitev – pridobitev lastninske pravice – vlaganja v nepremičnino - gradnja na tujem svetu – spojitev
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali sta sodišči nižjih stopenj ob odločanju o zahtevku za izstavitev zemljiškoknjižne listine pravilno presodili trditve tožencev o vlaganjih v nepremičnine.