povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - nova škoda – podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza – višina odškodnine – razlogi za revizijo
Tožnica tega, kar ni storila v pritožbi, ne more dopolnjevati oziroma uveljavljati v reviziji z zatrjevanjem zmotne uporabe materialnega prava, saj materialnopravne pravilnosti neobstoječih razlogov ni mogoče preverjati, morebitne procesne kršitve zaradi izostanka uradnega preizkusa pravilne uporabe materialnega prava pri odmeri višine odškodnine pa pritožbenemu sodišču ne očita.
Glavni materialnopravni razlog izpodbijane sodbe o neutemeljenosti tožbenega zahtevka za plačilo premoženjske škode je, da je bila s tožničino izjavo iz leta 1994 o prostovoljnem prenehanju delovnega razmerja prekinjena vzročna zveza med škodnim ravnanjem njenega delodajalca v letu 1989 in tožničino izgubo na dohodku po prenehanju delovnega razmerja. Ti razlogi so skladni z osnovnim pravilom odškodninskega prava, da morajo biti za nastanek odškodninske obveznosti (za vsako vrste škode) sočasno izpolnjene štiri predpostavke, med katerimi je tudi vzročna zveza (131. člen OZ). Nadaljnje poslabšanje tožničinega zdravstvenega stanja že pretrgane vzročne zveze ni moglo ponovno vzpostaviti.
sklepčnost tožbe - zamudna sodba – odgovor na tožbo – pooblastilo - obstoj pooblastila
Tožba je bila nesklepčna, saj trditve o finančnih transakcijah več kot 10 let po razvezi zakonske zveze ne morejo nadomestiti manjkajočih trditev, v kakšni obliki in višini so obstajali zatrjevani devizni prihranki pravdnih strank ob razvezi njune zakonske zaveze v letu 1985 ali še pravilneje ob prenehanju njune življenjske skupnosti, do česar naj bi potrditvah samih revidentov prišlo že v letu 1982. Teh manjkajočih trditev tožnica ne more nadomestiti le s ponujanjem dokazov.
Smisel določbe o procesni kršitvi v primeru „če pooblaščenec stranke ni imel pooblastila, razen če je bila pravda oziroma če so bila posamezna dejanja kasneje odobrena“, je v varstvu nepravilno zastopanih. Zato se na to kršitev lahko sklicuje le stranka, ki ni bila pravilno zastopana, ne pa tudi njen nasprotnik. Če je nepravilno zastopani v pravdi uspel, ni razlogov za njegovo varstvo.
Če toženec vloži odgovor na tožbo, domneve o priznavanju tožbenih trditev ni več in je ne more biti niti v primeru, če je prišlo do dopolnitve tožbenih navedb in delnega umika, pa tudi zvišanja tožbenega zahtevka.
V primeru, ko določena fizična ali pravna oseba v okviru svoje dejavnosti za namene iz 44. ali 55. člena ZTro nabavlja trošarinske izdelke in nastopa v poslovanju s trošarinskimi izdelki na podlagi dovoljenja carinskega organa kot oproščeni uporabnik, deluje v režimu odloga plačila trošarine in je s tem podvržena v ZTro natančno določenim pravilom takega poslovanja, ki omogoča nadzor nad poslovanjem s trošarinskimi izdelki.
prepoved vznemirjanja lastnika nepremičnine – negatorna tožba – postavitev zimskega vrta in klima naprav – imisije – hrup in smrad – odstranitev škodne nevarnosti
Za uspeh z negatorno tožbo ne zadostuje ob izkazani lastninski pravici obstoj slehernega posega v to pravico; ta mora biti tak, da dosega stopnjo vznemirjenosti po obče sprejemljivih standardih glede na okoliščine konkretnega primera.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0015685
ZPP člen 196. ZZZDR člen 51, 51/2, 52/1. ZNP člen 118.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev - vlaganja v tujo nepremičnino - obligacijska terjatev kot skupno premoženje - kolektivna terjatev - upravljanje skupnega premoženja - aktivna stvarna legitimacija - pravna narava zahtevka za plačilo iz naslova vlaganj - delitev skupnega premoženja - delež na skupnem premoženju
Zakonca lahko s skupnim premoženjem razpolagata in upravljata le skupaj in sporazumno, iz česar izhaja tudi zakonita nujnost, da lahko zakonca le skupaj tožita oziroma sta tožena. Vendar bi vztrajanje pri procesni skupnosti tudi v primerih, ko se interesi zakoncev razhajajo, pripeljalo do tega, da bi bila enemu od zakoncev odvzeta pravica do sodnega varstva glede kolektivne terjatve. Zato je treba v primeru kolizije interesov med zakoncema, kljub kolektivni pravni naravi vtoževane terjatve, omogočiti, da eden od zakoncev varuje premoženje nujne kolektivne skupnosti.
ZPP člen 191. SPZ člen 65, 66, 70, 70/2. ZTLR člen 14.
solastninska pravica na nepremičnini – nujno sosporništvo solastnikov – sklepčnost tožbe – dovolitev geodetske odmere in vknjižba lastninske pravice - originarna pridobitev lastninske pravice
Nujno sosporništvo je podano le v primeru, kadar so upravičenci glede sporne materialne pravice v takšnem razmerju, da lahko le vsi skupaj upravljajo in razpolagajo s pravico, v katero posega tožba. V konkretnem primeru ne gre za takšen primer.
ZPP člen 370, 370/3, 371, 378, 380, 380/1. ZOR člen 178, 178/2. OZ člen 1060.
odgovornost za škodo, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – deljena krivda - povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah
Ob upoštevanju ugotovitve, da je bil na drugi strani železniškega prehoda prometni znak Andrejev križ polomljen in zaradi rje slabo viden, revizijsko sodišče zavrača sklepanje sodišč, da bi moral tožnik kot vsak povprečen udeleženec v prometu opaziti in prepoznati ta znak. Njune zahteve po večji previdnosti in pozornosti tožnika, ki je vedel, da proti Polzeli teče železniška proga, a ne točno kje, so pretirane. Ni prezreti dejstva, da se je tožnik do mesta nezgode takrat peljal prvič in da je bil železniški prehod popolnoma neoznačen, čeprav bi moral biti po predpisih pred njim postavljen vsaj Andrejev križ. Revizijsko sodišče ocenjuje, da je za obravnavano nezgodo toženkin zavarovanec odgovoren v 80%, tožnik pa v 20%.
inšpekcijski ukrep – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – pomembno pravno vprašanje – odstop od sodne prakse - zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Revident, ki uveljavlja dovoljenost revizije zaradi pomembnega pravnega vprašanja, mora to vprašanje natančno in konkretno opredeliti in navesti okoliščine, ki utemeljujejo njegovo pomembnost po vsebini zadeve. Enako mora ravnati, če uveljavlja odstop od sodne prakse, pri čemer mora opraviti tudi primerjavo pravnega in dejanskega stanja iz izpodbijane odločbe sodišča prve stopnje s sodnimi odločbami, s katerimi odstop utemeljuje.
Zelo hude posledice, ki so nedoločen pravni pojem, je treba izkazati v vsakem primeru posebej. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso mora revident natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati. Ker revidenta le pavšalno navajata, da ima izpodbijana odločitev zanj zelo hude posledice, nista izkazala dovoljenosti revizije zaradi zelo hudih posledic izpodbijane odločitve.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nedovoljeni dokazi - hišna preiskava - utemeljeni razlogi za sum - okoliščine, iz katerih izhajajo utemeljeni razlogi za sum - informator policije - zahteva za varstvo zakonitosti – izčrpanje pravnih sredstev
Vrhovno sodišče je obsojenčevo zahtevo za varstvo zakonitosti vsebinsko presojalo, saj v času vložitve pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje še ni veljala novela ZKP-K, ki zahteva vsebinsko izčrpanje pravnih sredstev.
Obvestila oseb, ki ne želijo biti imenovane, praviloma ne dajejo zadostne podlage za sklepanje o utemeljenih razlogih za sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje.
Golo nestrinjanje z rezultatom dokazne ocene ne more utemeljiti kršitve procesnih pravil, niti ne kršitve 8. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP.
Stališča, po katerih morajo imeti opustitve pravni temelj v zakonu, pogodbi ali drugem pravnem aktu, so preozka in tudi sodna praksa jih je presegla. Poslovni običaji, uzance in prakse so lahko pomembni tudi v obligacijskih razmerjih, ko je samo ena stranka gospodarski subjekt, in sicer tedaj, če kateri od omenjenih standardov določa ravnanje, ki pomeni obveznost za tisto stranko obligacijskega razmerja, ki je gospodarski subjekt. Takšno razlago utemeljuje drugi odstavek 6. člena OZ, uzance pa tedaj opravljajo ti. razlagalno funkcijo, saj služijo razlagi določb OZ in konkretizirajo pojem skrbnosti dobrega strokovnjaka določenega ožjega poklicnega področja.
Tožnik je bil seznanjen z manjšim tveganjem, pa se je zavestno odločil za večjega, zato je mogoče takšno njegovo ravnanje označiti kot ne dovolj vestno in zato izključujoče v razmerju do (tudi v smislu Posebnih uzanc v gostinstvu opredeljene) strožje profesionalne odgovornosti tožene stranke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VS0015673
ZPP člen 319. ZDen člen 88. OZ člen 86, 87.
pravnomočnost sodne odločbe – materialna pravnomočnost – formalna pravnomočnost – absolutno nična sodna odločba – kogenten predpis – denacionalizacija - prepoved razpolaganja s premoženjem za katerega obstaja dolžnost vrnitve - ničnost pogodbe
Pravilni so razlogi izpodbijane sodbe o le formalni pravnomočnosti sklepa o ustavitvi nepravdnega postopka v delu, ki se nanaša na neobstoječo krajevno skupnost. Materialnopravne pravnomočnosti odločba zoper neobstoječo osebo (ki je sicer imela pravnega naslednika, vendar odločba proti njemu ni bila izdana) ni mogla pridobiti.
Ker je do sporne prodajne pogodbe prišlo v času, ko je še tekel denacionalizacijski postopek za vrnitev nepremičnin v naravi, obe toženki zadene sankcija ničnosti. Posledic ničnosti ZDen izrecno ne določa, zato je treba uporabiti splošno določbo iz 87. člena OZ, po kateri je treba vrniti tisto kar je bilo prejeto na podlagi nične pogodbe. Eden od vrnitvenih zahtevkov je tudi vrnitev lastninske pravice ali z drugimi besedami vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006243
ZKP člen 100, 364, 364/7, 371, 371/1-9, 371/1-11, 420, 420/2. KZ-1 člen 7, 310, 310/4. OZ člen 132.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – prekoračitev obtožbe - razlogi o odločilnih dejstvih – obrazložitev - premoženjskopravni zahtevek – nepremoženjska škoda – višina odškodnine - kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev - časovna veljavnost kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - samovoljnost - zakonski znaki kaznivega dejanja – oškodovanec - zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Odškodninski postopek, ki je pridružen kazenskemu (adhezijski postopek), je glede utemeljenosti zahtevka vezan na predpise civilnega materialnega prava.
Inkriminacije kaznivega dejanja samovoljnosti po četrtem odstavku 310. člena KZ-1 ni mogoče razlagati v pomenu, da je kaznivo dejanje mogoče storiti zgolj zoper tistega oškodovanca, ki je upniku neposredno dolžan.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - pravnomočno končan kazenski postopek
Četrti odstavek 420. člena Zakona o kazenskem postopku določa, v katerih primerih se sme vložiti zahteva za varstvo zakonitosti med kazenskim postopkom, ki ni pravnomočno končan.
OZ člen 131, 131/1, 132. ZPP člen 339, 339/2-14, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - povrnitev premoženjske škode - izliv vode - odgovornost za škodo od nevarne stvari - krivdna odgovornost - odgovornost lastnika stanovanja - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti sodbe
Ugovoru se ugodi in se plačilni nalog Vrhovnega sodišča RS za plačilo sodne takse II DoR 282/2012 z dne 20. 8. 2012 razveljavi.
Revizija se dopusti glede preizkusa pravilnosti materialnega stališča o obstoju toženkine odškodninske odgovornosti in ali je višje sodišče storilo procesno kršitev, ko ni odgovorilo na pritožbene očitke o neobrazloženosti odločitve sodišča prve stopnje, da se od najemnine ne odštejejo odbitki glede nezasedenosti in neizterljivosti, o neutemeljeni zavrnitvi dokaznega predloga po postavitvi izvedenca fotografa in neupoštevanju listin – ponudb za izvajanje sanacijskih del.
ZDDV člen 34, 40. ZDavP-2 člen 5, 5/1, 76, 76/1. ZDDPO-1 člen 11.
davek od dobička pravnih oseb - odbitek vstopnega DDV – pogoji – dokazno breme – missing trader
Ugotovitev davčnega organa in sodišča prve stopnje, da računi in dokumentacija, na kateri temeljijo računi, ne izkazujejo resničnosti poslovnih dogodkov ter da revidentka nasprotnega ni izkazala, tudi po presoji revizijskega sodišča zadostuje, da se ji odbitka vstopnega DDV ne prizna. Nesprejemljiv je revizijski ugovor, da za pravico do odbitka zadostuje, da je storitev s strani davčnega zavezanca verjetno izkazana, in da je v takem primeru dokazno breme o nasprotnem na davčnem organu.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku
V nasprotju z zahtevo po objektivni nepristranskosti lahko ravna sicer pristojno sodišče, ki odloča o pravnem sredstvu v zadevi, katere pravdna stranka je sodnik odločujočega sodišča.