• Najdi
  • <<
  • <
  • 25
  • od 50
  • >
  • >>
  • 481.
    Sklep II Ips 152/2012
    25.10.2012
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
    VS0015631
    ZPP člen 367, 367/2, 367/3, 367a, 367b, 374, 377.
    dovoljenost revizije - kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije - spor iz avtorske pravice - različna dejanska in pravna podlaga tožbenij zahtevkov
    Ker imajo zahtevki tožeče stranke različno dejansko in pravno podlago, je za dovoljenost revizije odločilna vrednost vsakega posameznega zahtevka.
  • 482.
    Sodba I Ips 3048/2010-87
    25.10.2012
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VS2006243
    ZKP člen 100, 364, 364/7, 371, 371/1-9, 371/1-11, 420, 420/2. KZ-1 člen 7, 310, 310/4. OZ člen 132.
    bistvena kršitev določb kazenskega postopka – prekoračitev obtožbe - razlogi o odločilnih dejstvih – obrazložitev - premoženjskopravni zahtevek – nepremoženjska škoda – višina odškodnine - kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev - časovna veljavnost kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - samovoljnost - zakonski znaki kaznivega dejanja – oškodovanec - zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
    Odškodninski postopek, ki je pridružen kazenskemu (adhezijski postopek), je glede utemeljenosti zahtevka vezan na predpise civilnega materialnega prava.

    Inkriminacije kaznivega dejanja samovoljnosti po četrtem odstavku 310. člena KZ-1 ni mogoče razlagati v pomenu, da je kaznivo dejanje mogoče storiti zgolj zoper tistega oškodovanca, ki je upniku neposredno dolžan.
  • 483.
    Sodba X Ips 323/2011
    25.10.2012
    DAVKI
    VS1013962
    ZDDV člen 34, 40. ZDavP-2 člen 5, 5/1, 76, 76/1. ZDDPO-1 člen 11.
    davek od dobička pravnih oseb - odbitek vstopnega DDV – pogoji – dokazno breme – missing trader
    Ugotovitev davčnega organa in sodišča prve stopnje, da računi in dokumentacija, na kateri temeljijo računi, ne izkazujejo resničnosti poslovnih dogodkov ter da revidentka nasprotnega ni izkazala, tudi po presoji revizijskega sodišča zadostuje, da se ji odbitka vstopnega DDV ne prizna. Nesprejemljiv je revizijski ugovor, da za pravico do odbitka zadostuje, da je storitev s strani davčnega zavezanca verjetno izkazana, in da je v takem primeru dokazno breme o nasprotnem na davčnem organu.
  • 484.
    Sodba I Ips 32174/2010-75
    25.10.2012
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS2006236
    ZKP člen 442.
    bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - navzočnost na glavni obravnavi – sojenje v nenavzočnosti - vročanje
    Presoja procesno relevantnih okoliščin zadeve glede na zakonske pogoje za sojenje v nenavzočnosti.
  • 485.
    Sklep X Ips 125/2012
    25.10.2012
    UPRAVNI SPOR – INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
    VS1013952
    ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3.
    inšpekcijski ukrep – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – pomembno pravno vprašanje – odstop od sodne prakse - zelo hude posledice
    Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.

    Revident, ki uveljavlja dovoljenost revizije zaradi pomembnega pravnega vprašanja, mora to vprašanje natančno in konkretno opredeliti in navesti okoliščine, ki utemeljujejo njegovo pomembnost po vsebini zadeve. Enako mora ravnati, če uveljavlja odstop od sodne prakse, pri čemer mora opraviti tudi primerjavo pravnega in dejanskega stanja iz izpodbijane odločbe sodišča prve stopnje s sodnimi odločbami, s katerimi odstop utemeljuje.

    Zelo hude posledice, ki so nedoločen pravni pojem, je treba izkazati v vsakem primeru posebej. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso mora revident natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati. Ker revidenta le pavšalno navajata, da ima izpodbijana odločitev zanj zelo hude posledice, nista izkazala dovoljenosti revizije zaradi zelo hudih posledic izpodbijane odločitve.
  • 486.
    Sklep II Ips 32/2012
    25.10.2012
    ODŠKODNINSKO PRAVO - MEDICINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0015688
    OZ člen 6, 131. ZPP člen 215.
    dokazovanje - izvedenec - izvedensko mnenje - trditveno in dokazno breme - dokazna stiska - odgovornost bolnišnice (zdravstvene ustanove) - zdravniška napaka (medicinska napaka) - zaplet - poškodba živca
    V odškodninskih sporih zaradi domnevnih strokovnih napak v postopkih zdravljenja je trditveno in dokazno breme glede dejstev, ki utemeljujejo sklepanje o protipravnem ravnanju in o vzročni zvezi med protipravnim ravnanjem in nastalo škodo, na pacientu. Pri presoji pravil o trditvenem in tudi dokaznem bremenu pacienta je potrebno izhajati iz razumnih in ne prestrogih zahtev. Dejstva o poteku konkretnega posega izhajajo iz zaznavnega področja zdravstvene ustanove. Pacient je nemalokrat v položaju, ko ne more zbrati (zavarovati, shraniti v dokazne namene) vseh potrebnih dokumentov o svojem zdravstvenem stanju in izvedenih posegih. Zadošča, če poda v tožbi trditve, na podlagi katerih lahko sodišče domneva o obstoju nedopustnega ravnanja. Zdravstvena ustanova, ki razpolaga z vso dokumentacijo, nato poda substancirane trditve glede dejstev, ki obstoju tim. strokovne napake nasprotujejo. Zaradi obrnjenega dokaznega bremena po prvem odstavku 131. člena OZ je na zdravstveni ustanovi dokazno breme vsebine pravnega standarda vestnega in medicinsko korektnega zdravljenja - če tega ne dokaže, ne bo zmogla ekskulpacijskega dokaznega bremena.

    Toženka bi morala dokazati, da zdravnica operaterka ni ravnala nestrokovno. Ker tega ni dokazala (sodišče ni moglo ugotoviti, ali je ravno nenormalen potek živčnih vlaken vzrok poškodbe), je treba šteti, da zdravnica ni ravnala s skrbnostjo, kot se od nje kot strokovnjakinje pričakuje.
  • 487.
    Sodba II Ips 100/2009
    25.10.2012
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0015608
    ZPP člen 8, 339, 339/1, 370, 370/3, 378.
    bistvena kršitev določb pravdnega postopka – izpodbijanje dokazne ocene v reviziji
    Golo nestrinjanje z rezultatom dokazne ocene ne more utemeljiti kršitve procesnih pravil, niti ne kršitve 8. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP.
  • 488.
    Sklep Uv 3/2012
    25.10.2012
    VOLITVE – UPRAVNI SPOR
    VS1013939
    ZDSve člen 10. ZVDZ člen 105, 105/1, 105/4. ZUS-1 člen 16, 17, 17/1, 26, 36, 36/1-3, 72. ZLS člen 33, 33/1.
    volilni spor – zavrženje pritožbe - tožeča stranka v volilnem sporu
    Iz izpodbijane odločbe izhaja, da so bile stranke v postopku pred volilno komisijo II. volilne enote vlagatelji ugovorov zaradi varstva volilne pravice (aktivna stranka) in župan Občine Ilirska Bistrica (pasivna stranka), ne pa tudi Občina Postojna ali podpisnik pritožbe. Ker pritožnica ni bila stranka v postopku izdaje izpodbijane odločbe, tudi ne more sodelovati v volilnem sporu kot tožeča stranka.
  • 489.
    Sklep I Ips 40425/2010-169, enako tudi I Ips 40425/2010-405
    25.10.2012
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS2006241
    ZKP člen 420, 420/4.
    zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - pravnomočno končan kazenski postopek
    Četrti odstavek 420. člena Zakona o kazenskem postopku določa, v katerih primerih se sme vložiti zahteva za varstvo zakonitosti med kazenskim postopkom, ki ni pravnomočno končan.
  • 490.
    Sodba II Ips 3/2009
    25.10.2012
    STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0015618
    ZPP člen 191. SPZ člen 65, 66, 70, 70/2. ZTLR člen 14.
    solastninska pravica na nepremičnini – nujno sosporništvo solastnikov – sklepčnost tožbe – dovolitev geodetske odmere in vknjižba lastninske pravice - originarna pridobitev lastninske pravice
    Nujno sosporništvo je podano le v primeru, kadar so upravičenci glede sporne materialne pravice v takšnem razmerju, da lahko le vsi skupaj upravljajo in razpolagajo s pravico, v katero posega tožba. V konkretnem primeru ne gre za takšen primer.
  • 491.
    Sklep II Ips 356/2010
    25.10.2012
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0015623
    ZPP člen 41, 41/2, 180, 180/2, 367, 367/2, 267/5, 377.
    dovoljenost revizije – objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – nediferencirana vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
    Skupna vrednost je le ena nediferencirana vrednost, ki ne omogoča sodišču presoje, koliko se nanaša na en in koliko na drug nedenarni zahtevek. V konkretnem primeru take presoje ne omogoča niti v sedanji reviziji označena vrednost 86.135 EUR, in to ne samo zaradi neobrazloženosti take označbe, temveč predvsem zato, ker nepravilnega ravnanja v postopku na prvi stopnji tožnik ne more popravljati v revizijski fazi postopka.
  • 492.
    Sodba II Ips 189/2010
    25.10.2012
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS0015493
    ZPP člen 370, 370/3, 371, 378, 380, 380/1. ZOR člen 178, 178/2. OZ člen 1060.
    odgovornost za škodo, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – deljena krivda - povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah
    Ob upoštevanju ugotovitve, da je bil na drugi strani železniškega prehoda prometni znak Andrejev križ polomljen in zaradi rje slabo viden, revizijsko sodišče zavrača sklepanje sodišč, da bi moral tožnik kot vsak povprečen udeleženec v prometu opaziti in prepoznati ta znak. Njune zahteve po večji previdnosti in pozornosti tožnika, ki je vedel, da proti Polzeli teče železniška proga, a ne točno kje, so pretirane. Ni prezreti dejstva, da se je tožnik do mesta nezgode takrat peljal prvič in da je bil železniški prehod popolnoma neoznačen, čeprav bi moral biti po predpisih pred njim postavljen vsaj Andrejev križ. Revizijsko sodišče ocenjuje, da je za obravnavano nezgodo toženkin zavarovanec odgovoren v 80%, tožnik pa v 20%.
  • 493.
    Sklep II Ips 123/2011
    25.10.2012
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VS0015685
    ZPP člen 196. ZZZDR člen 51, 51/2, 52/1. ZNP člen 118.
    premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev - vlaganja v tujo nepremičnino - obligacijska terjatev kot skupno premoženje - kolektivna terjatev - upravljanje skupnega premoženja - aktivna stvarna legitimacija - pravna narava zahtevka za plačilo iz naslova vlaganj - delitev skupnega premoženja - delež na skupnem premoženju
    Zakonca lahko s skupnim premoženjem razpolagata in upravljata le skupaj in sporazumno, iz česar izhaja tudi zakonita nujnost, da lahko zakonca le skupaj tožita oziroma sta tožena. Vendar bi vztrajanje pri procesni skupnosti tudi v primerih, ko se interesi zakoncev razhajajo, pripeljalo do tega, da bi bila enemu od zakoncev odvzeta pravica do sodnega varstva glede kolektivne terjatve. Zato je treba v primeru kolizije interesov med zakoncema, kljub kolektivni pravni naravi vtoževane terjatve, omogočiti, da eden od zakoncev varuje premoženje nujne kolektivne skupnosti.
  • 494.
    Sodba II Ips 451/2010
    25.10.2012
    ODŠKODNINSKO PRAVO - UZANCE
    VS0015737
    OZ člen 6, 6/2, 10, 12, 131.
    Posebne uzance v gostinstvu uzanca 1, 50.
    povrnitev premoženjske škode - gostinska dejavnost - odgovornost gostitelja - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - opustitve - skrbnost dobrega strokovnjaka - dobri poslovni običaji - uporaba uzanc - dopuščena revizija

    Stališča, po katerih morajo imeti opustitve pravni temelj v zakonu, pogodbi ali drugem pravnem aktu, so preozka in tudi sodna praksa jih je presegla. Poslovni običaji, uzance in prakse so lahko pomembni tudi v obligacijskih razmerjih, ko je samo ena stranka gospodarski subjekt, in sicer tedaj, če kateri od omenjenih standardov določa ravnanje, ki pomeni obveznost za tisto stranko obligacijskega razmerja, ki je gospodarski subjekt. Takšno razlago utemeljuje drugi odstavek 6. člena OZ, uzance pa tedaj opravljajo ti. razlagalno funkcijo, saj služijo razlagi določb OZ in konkretizirajo pojem skrbnosti dobrega strokovnjaka določenega ožjega poklicnega področja.

    Tožnik je bil seznanjen z manjšim tveganjem, pa se je zavestno odločil za večjega, zato je mogoče takšno njegovo ravnanje označiti kot ne dovolj vestno in zato izključujoče v razmerju do (tudi v smislu Posebnih uzanc v gostinstvu opredeljene) strožje profesionalne odgovornosti tožene stranke.

  • 495.
    Sodba II Ips 192/2012
    25.10.2012
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
    VS0015673
    ZPP člen 319. ZDen člen 88. OZ člen 86, 87.
    pravnomočnost sodne odločbe – materialna pravnomočnost – formalna pravnomočnost – absolutno nična sodna odločba – kogenten predpis – denacionalizacija - prepoved razpolaganja s premoženjem za katerega obstaja dolžnost vrnitve - ničnost pogodbe
    Pravilni so razlogi izpodbijane sodbe o le formalni pravnomočnosti sklepa o ustavitvi nepravdnega postopka v delu, ki se nanaša na neobstoječo krajevno skupnost. Materialnopravne pravnomočnosti odločba zoper neobstoječo osebo (ki je sicer imela pravnega naslednika, vendar odločba proti njemu ni bila izdana) ni mogla pridobiti.

    Ker je do sporne prodajne pogodbe prišlo v času, ko je še tekel denacionalizacijski postopek za vrnitev nepremičnin v naravi, obe toženki zadene sankcija ničnosti. Posledic ničnosti ZDen izrecno ne določa, zato je treba uporabiti splošno določbo iz 87. člena OZ, po kateri je treba vrniti tisto kar je bilo prejeto na podlagi nične pogodbe. Eden od vrnitvenih zahtevkov je tudi vrnitev lastninske pravice ali z drugimi besedami vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja.
  • 496.
    Sklep X Ips 365/2012
    25.10.2012
    UPRAVNI SPOR
    VS1013774
    ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2.
    razlastitev – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme - vrednostni kriterij – pomembno pravno vprašanje – odstop od sodne prakse
    Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.

    Spor o obliki vračanja premoženja v denacionalizacijskem postopku ni spor o pravici ali obveznosti, izraženi v denarni vrednosti.

    Ker se je sodišče prve stopnje glede razlage pojma špekulativnih in fiktivnih pravnih poslov oprlo na v sodni praksi Vrhovnega sodišča uveljavljeno materialnopravno stališče, glede tega pravnega vprašanja ni izkazan zatrjevani odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča.

    Prav tako ni podan zatrjevani odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede kroga oseb, ki jih bremeni denacionalizacija po določbi 89. člena ZDen, kot ga stališču sodišča prve stopnje očita revizija, saj sodišče prve stopnje nanj ni oprlo svoje odločitve.

    Prav tako ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije zaradi pomembnega pravnega vprašanja, ki ga izpostavlja revidentka, saj iz revizije ne izhaja, da bi se nanašalo na obravnavano zadevo.
  • 497.
    Sodba I Ips 58008/2011-130
    25.10.2012
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS2006284
    ZKP člen 214, 371, 371/1-8, 420, 420/5.
    bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nedovoljeni dokazi - hišna preiskava - utemeljeni razlogi za sum - okoliščine, iz katerih izhajajo utemeljeni razlogi za sum - informator policije - zahteva za varstvo zakonitosti – izčrpanje pravnih sredstev
    Vrhovno sodišče je obsojenčevo zahtevo za varstvo zakonitosti vsebinsko presojalo, saj v času vložitve pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje še ni veljala novela ZKP-K, ki zahteva vsebinsko izčrpanje pravnih sredstev.

    Obvestila oseb, ki ne želijo biti imenovane, praviloma ne dajejo zadostne podlage za sklepanje o utemeljenih razlogih za sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje.
  • 498.
    Sklep II Ips 253/2012
    25.10.2012
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0015610
    ZPP člen 374, 374/2.
    obnova postopka – pravni interes
    Obstoj pravnega interesa je osnovna procesna predpostavka vsake zahteve za sodno varstvo, torej tudi tožbe ter vseh rednih in izrednih pravnih sredstev. Ker v tej zadevi odločitev v glavnem postopku prvi nasprotni udeleženki ni ničesar naložila in ni posegla v njen pravni položaj, prva nasprotna udeleženka ni uspela izkazati pravno varovanega interesa za obnovo postopka.
  • 499.
    Sodba II Ips 283/2011
    25.10.2012
    DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0015616
    ZZZDR člen 51, 51/2. ZPP člen 318, 339, 339/2-11.
    sklepčnost tožbe - zamudna sodba – odgovor na tožbo – pooblastilo - obstoj pooblastila
    Tožba je bila nesklepčna, saj trditve o finančnih transakcijah več kot 10 let po razvezi zakonske zveze ne morejo nadomestiti manjkajočih trditev, v kakšni obliki in višini so obstajali zatrjevani devizni prihranki pravdnih strank ob razvezi njune zakonske zaveze v letu 1985 ali še pravilneje ob prenehanju njune življenjske skupnosti, do česar naj bi potrditvah samih revidentov prišlo že v letu 1982. Teh manjkajočih trditev tožnica ne more nadomestiti le s ponujanjem dokazov.

    Smisel določbe o procesni kršitvi v primeru „če pooblaščenec stranke ni imel pooblastila, razen če je bila pravda oziroma če so bila posamezna dejanja kasneje odobrena“, je v varstvu nepravilno zastopanih. Zato se na to kršitev lahko sklicuje le stranka, ki ni bila pravilno zastopana, ne pa tudi njen nasprotnik. Če je nepravilno zastopani v pravdi uspel, ni razlogov za njegovo varstvo.

    Če toženec vloži odgovor na tožbo, domneve o priznavanju tožbenih trditev ni več in je ne more biti niti v primeru, če je prišlo do dopolnitve tožbenih navedb in delnega umika, pa tudi zvišanja tožbenega zahtevka.
  • 500.
    Sklep X Ips 249/2012
    24.10.2012
    UPRAVNI SPOR
    VS1013974
    ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3.
    razlastitev – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme - pomembno pravno vprašanje – odstop od sodne prakse – splošno vprašanje – standard natančne in konkretne opredelitve pomembnega pravnega vprašanja – zelo hude posledice - nekonkretizirane posledice
    Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.

    Revident, ki uveljavlja dovoljenost revizije zaradi pomembnega pravnega vprašanja, mora to vprašanje natančno in konkretno opredeliti in navesti okoliščine, ki utemeljujejo njegovo pomembnost po vsebini zadeve. Enako mora ravnati, če uveljavlja odstop od sodne prakse, pri čemer mora opraviti tudi primerjavo pravnega in dejanskega stanja iz izpodbijane odločbe sodišča prve stopnje s sodnimi odločbami, s katerimi odstop utemeljuje.

    Zelo hude posledice, ki so nedoločen pravni pojem, je treba izkazati v vsakem primeru posebej. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso mora revident natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati. Ker revidenta le pavšalno navajata, da ima izpodbijana odločitev zanj zelo hude posledice, nista izkazala zelo hudih posledic izpodbijane odločitve.
  • <<
  • <
  • 25
  • od 50
  • >
  • >>