ZDSve člen 10, 14, 14/2, 15, 15/2. ZVDZ člen 4, 105.
volitve v državni svet – primerna uporaba ZVDZ – pravočasnost volilnih opravil – izvrševanje volilne pravice – uporaba 4. člena ZVDZ – štetje roka – posebna ureditev glede rokov v volilnem postopku
Po presoji Vrhovnega sodišča na odločitev ne more vplivati pritožbeni ugovor, da je uporaba 4. člena ZVDZ glede na specifično sestavo članov državnega sveta in specifiko delovanja interesnih organizacij, ki sodelujejo v volilnem postopku, neprimerna.
varstvo volilne pravice – pravočasnost vložitve kandidature - volitve v državni svet – razlaga drugega odstavka 14. člena ZDSve - štetje roka v volilnih postopkih – prepozno vložen seznam
V obravnavanem primeru je sporna pravočasnost vložitve seznama, ki ga je treba po drugem odstavku 15. člena ZDSve predložiti pristojni volilni komisiji najpozneje 30 dni pred dnem glasovanja. Glede na Odlok o razpisu splošnih volitev v Državni svet, po katerem so volitve za predstavnike lokalnih interesov razpisane za 21. 11. 2012, se je 30-dnevni rok iztekel 21. 10. 2012 ob 24.00 uri.
ZDSve člen 10, 15, 15/2. ZVDZ člen 4, 105. ZUS-1 člen 63, 63/1.
volitve v državni svet – pravočasnost kandidature – štetje rokov v volilnih postopkih
V obravnavanem primeru je sporna pravočasnost kandidature za člana državnega sveta. Po drugem odstavku 15. člena ZDSve je treba kandidaturo predložiti pristojni volilni komisiji najpozneje trideset dni pred dnem glasovanja. Glede na Odlok o razpisu splošnih volitev v državni svet, po katerem so volitve za predstavnike lokalnih interesov razpisane za 21. 11. 2012, se je ta rok iztekel 21. 10. 2012 ob 24.00 uri.
ZDSve člen 10, 14, 14/1, 15, 15/1. ZVDZ člen 56, 103, 105.
varstvo volilne pravice – volitve v državni svet – zakonitost liste kandidatov in seznama izvoljenih predstavnikov, elektorjev občinskega sveta občine - položaj stranke – načelo zakonitosti v volilnih postopkih - naknadno spreminjanje Pravil med postopkom – (ne)jasen zapisnik volilne komisije občinskega sveta – napake v volilnem postopku – primerna uporaba ZVDZ
Načelo zakonitosti v volilnih postopkih zahteva, da se postopki (vsa volilna opravila) odvijajo po predpisih, ki veljajo v času razpisa volitev.
ZKP člen 331 – 335, 355, 364, 364/7, 371, 371/1-11, 371/2, 380, 382, 392. URS člen 29. EKČP člen 6, 6/3-d.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - sprememba sodbe - obravnava pred sodiščem druge stopnje - kontrolna funkcija sodišča druge stopnje - izvajanje dokazov - načelo neposrednosti - pravice obrambe - zaslišanje priče - izvajanje dokazov v korist obdolženca - pravica do zaslišanja obremenilnih prič - izjave soobtoženih - nedovoljen dokaz - razlogi za sum - odločanje o dokaznem predlogu - zavrnitev dokaznega predloga - nerazumljiv izrek - opis kaznivega dejanja
Sodišče druge stopnje je tisto, ki mora v okviru svoje kontrolne funkcije izvesti dokaze na obravnavi, saj samo odloči katere dokaze bo izvedlo zato, da bo preizkusilo v sodbi sodišča prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje. Povedano drugače, kontrolna funkcija sodišča druge stopnje, ko se odloči, da opravi obravnavo zaradi presoje pravilnosti dejanskega stanja v sodbi sodišča prve stopnje in utemeljenosti vložene pritožbe, je ravno v tem, da po neposredni izvedbi tistih dokazov, o katerih je podvomilo v pravilno oceno, presodi, ali so dokazi pravilno ocenjeni in na podlagi njih sprejeti pravilni dokazni zaključki.
varstvo volilne pravice - volitve elektorjev in člana za Državni svet – postopek kandidiranja – primerna uporaba 103. člena ZVDZ - (ne)sklic seje občinskega sveta – podaljšanje roka za predložitev seznama in kandidature – učinkovito pravno sredstvo - nepravilnosti v volilnem postopku – poseg v aktivno in pasivno volilno pravico
Za izvedbo volitev za člane državnega sveta je treba opraviti volilna opravila, določena v ZDSve, za izvedbo katerih roke določa rokovnik za izvedbo volilnih opravil, ki ga sprejme Državna volilna komisija. Ta opravila morajo biti opravljena tako, da imajo zainteresirani možnost, da uveljavijo svojo aktivno in pasivno volilno pravico.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS0015631
ZPP člen 367, 367/2, 367/3, 367a, 367b, 374, 377.
dovoljenost revizije - kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije - spor iz avtorske pravice - različna dejanska in pravna podlaga tožbenij zahtevkov
Ker imajo zahtevki tožeče stranke različno dejansko in pravno podlago, je za dovoljenost revizije odločilna vrednost vsakega posameznega zahtevka.
ZDSve člen 10. ZVDZ člen 105, 105/1, 105/4. ZUS-1 člen 16, 17, 17/1, 26, 36, 36/1-3, 72. ZLS člen 33, 33/1.
volilni spor – zavrženje pritožbe - tožeča stranka v volilnem sporu
Iz izpodbijane odločbe izhaja, da so bile stranke v postopku pred volilno komisijo II. volilne enote vlagatelji ugovorov zaradi varstva volilne pravice (aktivna stranka) in župan Občine Ilirska Bistrica (pasivna stranka), ne pa tudi Občina Postojna ali podpisnik pritožbe. Ker pritožnica ni bila stranka v postopku izdaje izpodbijane odločbe, tudi ne more sodelovati v volilnem sporu kot tožeča stranka.
Obstoj pravnega interesa je osnovna procesna predpostavka vsake zahteve za sodno varstvo, torej tudi tožbe ter vseh rednih in izrednih pravnih sredstev. Ker v tej zadevi odločitev v glavnem postopku prvi nasprotni udeleženki ni ničesar naložila in ni posegla v njen pravni položaj, prva nasprotna udeleženka ni uspela izkazati pravno varovanega interesa za obnovo postopka.
razlastitev – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme - vrednostni kriterij – pomembno pravno vprašanje – odstop od sodne prakse
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Spor o obliki vračanja premoženja v denacionalizacijskem postopku ni spor o pravici ali obveznosti, izraženi v denarni vrednosti.
Ker se je sodišče prve stopnje glede razlage pojma špekulativnih in fiktivnih pravnih poslov oprlo na v sodni praksi Vrhovnega sodišča uveljavljeno materialnopravno stališče, glede tega pravnega vprašanja ni izkazan zatrjevani odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča.
Prav tako ni podan zatrjevani odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede kroga oseb, ki jih bremeni denacionalizacija po določbi 89. člena ZDen, kot ga stališču sodišča prve stopnje očita revizija, saj sodišče prve stopnje nanj ni oprlo svoje odločitve.
Prav tako ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije zaradi pomembnega pravnega vprašanja, ki ga izpostavlja revidentka, saj iz revizije ne izhaja, da bi se nanašalo na obravnavano zadevo.
Skupna vrednost je le ena nediferencirana vrednost, ki ne omogoča sodišču presoje, koliko se nanaša na en in koliko na drug nedenarni zahtevek. V konkretnem primeru take presoje ne omogoča niti v sedanji reviziji označena vrednost 86.135 EUR, in to ne samo zaradi neobrazloženosti take označbe, temveč predvsem zato, ker nepravilnega ravnanja v postopku na prvi stopnji tožnik ne more popravljati v revizijski fazi postopka.
spor o pristojnosti – izvršba na nepremičnine – šifra katastrske občine – napaka v predlogu za izvršbo
Ne glede na napako v predlogu za izvršbo se ta predlog nanaša na nepremičnine v katastrski občini Truške, zato je v tej izvršilni zadevi pristojno Okrajno sodišče v Kopru.
Materialnopravno pravilno je stališče obeh sodišč, da je prodajna pogodba, ki sta jo tožnik in toženec sklenila dne 19. 12. 2000, navidezna in zato neveljavna.
ZOR člen 388, 389, 1019, 1019/3. ZPPSL člen 112, 112/1, 114, 114/1.
poroštvo – zastaranje – priglasitev terjatve v stečajnem postopku – pretrganje zastaranja – napotitev na pravdo - vložitev tožbe v manjšem obsegu od obsega napotitve
Sodišči se nista opredelili do konkretnega toženkinega ugovora, da in zakaj je treba šteti, da zastaranje terjatve kljub priglasitvi v stečajno maso ni bilo pretrgano.
davki – dovoljenost revizije - davek od dohodkov iz dejavnosti odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča – bistveno enako dejansko in pravno stanje – primerljivost judikatov - zelo hude posledice – nekonkretizirane posledice
Odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča je mogoče z uspehom uveljavljati le, če sta obravnavani primer in primer, na katerega se sklicuje revident, v bistvenem enaka.
ZZK-1 člen 99, 148, 148/1, 149, 243, 243/1. ZZK člen 86, 86/1, 101, 101/1. Zakon o zemljiških knjigah člen 39, 68, 68/1, 104, 104/1. ZTLR člen 33. SPZ člen 267.
izbrisna tožba – aktivna legitimacija – pridobitev lastninske pravice – zemljiškoknjižno dovolilo – izboljšanje pravnega položaja tožeče stranke
Ker vknjižba prepovedi razpolaganja ne predstavlja ovire za tožničin vpis lastninske pravice (do učinkovitega razpolaganja je namreč že prišlo pred začetkom učinkovanja vknjižbe prepovedi razpolaganja), morebitna ugoditev izbrisni tožbi (izbris vknjižbe prepovedi razpolaganja) ne bi mogla pomeniti
izboljšanje tožničinega položaja. Aktivna legitimacija tožnice za izbrisno tožbo
V odškodninskih sporih zaradi domnevnih strokovnih napak v postopkih zdravljenja je trditveno in dokazno breme glede dejstev, ki utemeljujejo sklepanje o protipravnem ravnanju in o vzročni zvezi med protipravnim ravnanjem in nastalo škodo, na pacientu. Pri presoji pravil o trditvenem in tudi dokaznem bremenu pacienta je potrebno izhajati iz razumnih in ne prestrogih zahtev. Dejstva o poteku konkretnega posega izhajajo iz zaznavnega področja zdravstvene ustanove. Pacient je nemalokrat v položaju, ko ne more zbrati (zavarovati, shraniti v dokazne namene) vseh potrebnih dokumentov o svojem zdravstvenem stanju in izvedenih posegih. Zadošča, če poda v tožbi trditve, na podlagi katerih lahko sodišče domneva o obstoju nedopustnega ravnanja. Zdravstvena ustanova, ki razpolaga z vso dokumentacijo, nato poda substancirane trditve glede dejstev, ki obstoju tim. strokovne napake nasprotujejo. Zaradi obrnjenega dokaznega bremena po prvem odstavku 131. člena OZ je na zdravstveni ustanovi dokazno breme vsebine pravnega standarda vestnega in medicinsko korektnega zdravljenja - če tega ne dokaže, ne bo zmogla ekskulpacijskega dokaznega bremena.
Toženka bi morala dokazati, da zdravnica operaterka ni ravnala nestrokovno. Ker tega ni dokazala (sodišče ni moglo ugotoviti, ali je ravno nenormalen potek živčnih vlaken vzrok poškodbe), je treba šteti, da zdravnica ni ravnala s skrbnostjo, kot se od nje kot strokovnjakinje pričakuje.