določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – sodnica pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Dejstvo, da je stranka postopka – prva nasprotna udeleženka – sodnica na sodišču, ki odloča v zadevi na prvi stopnji, predstavlja tehten razlog iz omenjene zakonske določbe, saj bi to dejstvo utegnilo povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja.
zavrženje predloga za odločitev v sporu o pristojnosti – procesni pogoji za odločanje o sporu glede pristojnosti
Ker se doslej še nobeno sodišče formalno ni izreklo za nepristojno za odločanje o obravnavani zadevi in zadeve tudi ni odstopilo kakšnemu drugemu sodišču, Vrhovno sodišče ugotavlja, da spor glede pristojnosti še ni mogel nastati. Zato je bilo treba predlog sodišča zavreči, saj niso izpolnjeni procesni pogoji za odločanje o sporu glede pristojnosti.
Z odločbo je bila odločba o nacionalizaciji izrečena za nično, o drugem delu tožničinega zahtevka z dne 25. 4. 1991, torej o zahtevku za vrnitev premoženja oziroma plačila njegove vrednosti, pa ni bilo pravnomočno odločeno do leta 2007. Upoštevajoč, da je zastaranje uvedeno zaradi pasivnosti upnice (katera pa v obravnavani zadevi ni bila pasivna), je materialnopravno pravilno stališče, da zahtevek za vrnitev oziroma nadomestitev vrednosti nacionaliziranega premoženja ni zastaral.
ZPP člen 371, 371/1. ZZK-1 člen 243, 243/1, 244, 244/1, 244/3. Uredba o preoblikovanju poslovnih enot ter o načinu in pogojih preoblikovanja.
izbrisna tožba – aktivna stvarna legitimacija
Aktivna (stvarna) legitimacija za izbrisno tožbo ni omejena zgolj na osebe, katerih z izpodbijano vknjižbo prizadete pravice na nepremičnini so bile pred to že vpisane v zemljiško knjigo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006346
ZKP člen 371, 371/2. KZ člen 219.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja - oderuštvo – zakonski znaki kaznivega dejanja – nesorazmerna premoženjska korist – opis kaznivega dejanja
Sodišče se je pri presoji ali je premoženjska korist, ki jo je pridobil obsojeni, sorazmerna z njegovo dajatvijo oziroma primerljiva z običajno premoženjsko koristjo, ki izhaja iz tovrstnih pravnih poslov, pravilno oprlo tudi na določila veljavne zakonodaje.
mednarodna zaščita – sum zavajanja – malo verjetne in neprepričljive izjave – dokazna ocena – načelo zaslišanja stranke
V obravnavani zadevi so navedene okoliščine stvar dokazne ocene, ki pa jo organ izvede ob odločitvi in predstavi v sami odločbi, na kar pravilno opozarja že tožena stranka. Če je tožena stranka na podlagi dokazne ocene opredelila posamezne izjave kot malo verjetne in neprepričljive, to ne pomeni, da gre za neskladja v izjavah, glede katerih pa bi morala tožena stranka prosilcu dati možnost, da ta neskladja oziroma nekonsistentnosti pojasni oziroma razčisti.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006256
ZKP člen 10, 41, 213c, 371, 371/2, 372, 372-1, 372-3, 372-5. KZ člen 133, 133/1, 133/2, 294.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – prepoved ponovnega sojenja o isti stvari – disciplinsko kaznovanje pripornika - pravice obrambe – izločitev sodnika – zahteva za izločitev – rok za zahtevo – kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – stek kaznivih dejanj - beg osebe, ki ji je vzeta prostost - lahka telesna poškodba – odločba o kazenski sankciji
Pravnomočno končani disciplinski prestopek (zoper pripornika) ni ovira za vodenje kazenskega postopka.
Sila (uporaba moči nasproti drugi osebi z namenom, da ta nekaj stori, opusti ali trpi), ki jo predvideva kaznivo dejanje po 294. členu KZ, je le tista, ki ne dosega praga lahke telesne poškodbe.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije – višina preživnine – vrednost spornega predmeta – dovoljenost revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Tožnik ne izpodbija odločitve, da je dolžan plačevati po sodišču odmerjeno preživnino v celoti, a v predlogu ni navedel, v kolikšnem delu odločitev sploh izpodbija, oziroma koliko preživnine je pripravljen plačevati za mladoletnega otroka.
Z izostankom te opredelitve je onemogočen preizkus, ali vrednost izpodbijanega dela sodbe presega spodnji prag, je izpolnjen pogoj za dopustitev revizije iz četrtega odstavka 367. člena ZPP. Te pomanjkljivosti v postopku s predlogom za dopustitev revizije ni mogoče odpraviti. Vrhovno sodišče je zato na podlagi 377. člena ZPP tožnikov nepopoln predlog za dopustitev revizije zavrglo.
ZPP člen 98, 98/1, 98/5, 116, 336, 367, 367/3, 383.
predlog za dopustitev revizije – zavrženje predloga za dopustitev revizije - vrnitev v prejšnje stanje – zamuda roka za vložitev predloga za dopustitev revizije – pooblastilo odvetnika
V postopku dopustitve revizije je načelno mogoča uporaba inštituta vrnitve v prejšnje stanje.
Postopek za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka je del postopka za dopustitev revizije in s tem del revizijskega postopka, zato smiselno veljajo vsa procesna pravila, ki veljajo za revizijski postopek.
Uredba o mreži javne veterinarske službe in izvajalcev nalog odobrenih veterinarjev člen 3, 3/1, 3/2, 3/3.
dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – veterinarska koncesija – prijava območja opravljanja koncesije – upravna enota - občina
V specifičnih okoliščinah obravnavanega primera, kjer sporna naselja, po (neenotni) teritorialni razdelitvi območij občin in upravnih enot, sodijo v eno upravno enoto, hkrati pa so del občine, ki je del druge upravne enote, se koncesija za območje teh naselij podeli v okviru prijave za območje občine, v katero sporna naselja spadajo.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – pridobitev lastninske pravice z gradnjo – povrnitev vlaganj v nepremičnino – dobrovernost - zaupanje v zemljiško knjigo – neupravičena pridobitev
Pravilna je odločitev, da so bile pritožbene navedbe tožeče stranke o toženkini slabovernosti prepozne in da tožeča stranka ni uspela izpodbiti dobrovernosti tožene stranke. To pa pomeni, da z zahtevkom za ugotovitev obstoja lastninske pravice zoper toženo stranko ne more uspeti, ker jo varuje načelo zaupanja v zemljiško knjigo.
Tožnica je že sama v tožbi navedla, da sta bila obogatena pravna prednika tožene stranke, saj sta dobila vrnjeno nepremičnino večje vrednosti, kot pa jima je bila zaplenjena. Ob ugotovitvi, da je tožena stranka nepremičnino odkupila in upoštevajoč, da tožnica ni niti zatrjevala niti dokazovala, da bi bila kupnina, ki jo je plačala za nepremičnino, nižja od vrednosti nepremičnine, je pravilna odločitev, da tožnica ni izkazala neupravičene obogatitve tožene stranke.
ZKP člen 359, 359/1-1, 395, 395/1, 420, 420/2, 424, 424/1.
presoja pritožbenih navedb – opis kaznivega dejanja – čas storitve kaznivega dejanja - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Podatki o kraju in času storitve kaznivega dejanja so potrebni za individualizacijo konkretnega kaznivega dejanja, niso pa zakonski znak kaznivega dejanja, čeprav so pomembni iz drugih razlogov (za presojo prepovedi ponovnega sojenja o isti zadevi, za ugotovitev jurisdikcije domačega sodišča, za določitev krajevne pristojnosti sodišča, za zastaranje, za ugotovitev odgovornosti mladostnika in podobno).
Pravdni stranki sta se dogovorili za indirektni (posredni) leasing, za katerega je značilno, da leasingodajalec ne sodeluje niti pri izbiri predmeta niti pri izbiri njegovega proizvajalca oziroma prodajalca. Zato se v pogodbi zavaruje tako, da rizike, ki izvirajo iz dobavljenega predmeta, prevali na leasingojemalca. Tudi v obravnavanem primeru je v pogodbi izrecno izključena odgovornost leasingodajalca za določene lastnosti ali primernost predmeta, veljavnost teh določb pa za toženca tudi ni bila sporna.
Haaška konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče člen 3, 10. Zakon o obveznim odnosima (ZOO) člen 200. ZOR člen 200. OZ člen 179.
povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - hrvaško pravo - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - haaška konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče
Revizijska teza, da so pravila hrvaškega prava, ki se nanašajo na odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo, v očitnem nasprotju s pravili slovenskega prava, je neutemeljena. Vsebina določbe 200. člena ZOO (oz. 200. člena ZOR) je namreč enaka vsebini določbe 179. člena OZ. Navedenega pa ne spremeni niti dejstvo, da se po hrvaškem pravu, poleg 200. člena ZOO, kot pomožna pravila uporabljajo tudi Kriteriji.
ukrep gradbene inšpekcije – poprava pomote – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – vrednostni kriterij - pomembno pravno vprašanje – sprememba lastninske pravice na nepremičnini
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Ne gre za spor, v katerem je pravica oziroma obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, če je predmet spora dovolitev izvršbe odločbe o ukrepu gradbenega inšpektorja.
Če je uveljavljeno pravno vprašanje že rešeno v sodni praksi Vrhovnega sodišča, izpodbijana sodba pa glede tega vprašanja ne odstopa od take sodne prakse, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
predlog za dopustitev revizije – nedovoljen predlog - subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – sosporništvo - nediferencirana vrednost spornega predmeta – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Tožniki tožbeni zahtevek uveljavljajo zoper tri toženke, ki niso enotne sospornice, vrednost spornega predmeta pa so opredelili samo en(otn)o, zato je ta nediferencirana.
ZKP člen 371, 371/1-8, 371/2, 420, 420/2. ZPol člen 49.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljeni dokazi - policijska pooblastila - prikriti preiskovalni ukrepi - dokazni standard - odobritev uporabe ukrepov – pravice obrambe – izvajanje dokazov
Če se sodišče pri svoji presoji na poročila tajnega policijskega sodelavca ni oprlo niti izključno niti v odločilni meri, potem ne gre za bistven obremenilni dokaz, in kršitev pravice do obrambe, ker sodišče tajnega policijskega sodelavca ni zaslišalo, ni podana.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izločitev sodnika seznanitev z dokazom – izločitev dokazov – rok za zahtevo za izločitev sodnika – pravica do obrambe z zagovornikom - skrajšani postopek - glavna obravnava – vabilo na glavno obravnavo – pouk obdolžencu – pravice obrambe – prosta presoja dokazov - izvajanje dokazov - dokazni predlog, poslan po pošti
Zgolj dejstvo, da
obdolženec
v postopku ni imel zagovornika, ne pomeni, da ni imel možnosti predlagati izločitve sodnika oziroma opozoriti na okoliščine v zvezi z izločitvijo.
S t
em, ko je obdolženec s pooblastitvijo zagovornice odlašal do zadnjega dne pred razpisanim narokom, čeprav je bil o pravici do zagovornika ter o datumu glavne obravnave pravilno in dovolj zgodaj obveščen, je prevzel tveganje, da se izbrana zagovornica naroka ne bo mogla udeležiti oziroma svoje odsotnosti pravočasno opravičiti.
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Če revident ne izkaže, da mu bodo zelo hude posledice, ki jih zatrjuje, res nastale, pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
elektronske komunikacije – telekomunikacije – dovoljenost revizije – pravni interes revidenta – združitev postopkov - predlog za obnovo postopka dodelitve radijskih frekvenc - zavrženje predlogov za obnovo tožeče stranke in revidenta
Ker je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbo tožeče stranke (A., d. d.), s katero je le-ta zahtevala, da sodišče prve stopnje ugodi njenemu predlogu za obnovo postopka (in ne revidentovemu) in odpravi izpodbijani sklep Agencije, sodišče prve stopnje ni odločilo o revidentovih pravicah, obveznostih ali pravnih koristih, ampak o pravicah, obveznostih in pravnih koristih tožeče stranke, zato izpodbijana sodba sodišča prve stopnje ne posega v revidentov pravni položaj. Zato revident ni izkazal pravnega interesa za vložitev revizije.