določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – veliko sodišče – objektivna nepristranskost sodišča – uslužbenka sodišča kot stranka v postopku
Dejstvo, da je katera od strank postopka uslužbenec sodišča, sama po sebi še ni tehten razlog za prenos pristojnosti. Ni namreč rečeno, da bo ta okoliščina razlog izločitve prav vseh sodnikov. Z ustrezno organizacijo dela in pravilno razporeditvijo sodnega osebja v zvezi z obravnavano zadevo je mogoče na Okrajnem sodišču v Ljubljani, ki je med največjimi sodišči, zagotoviti, da videz nepristranskosti sojenja ne bo okrnjen.
V sodbi sodišča prve stopnje ni prepričljivih razlogov za kaznovanje javnega zdravstvenega zavoda – prve toženke. Pri odškodninski odgovornosti izvajalcev zdravstvenih storitev v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki se financirajo v glavnem prek zdravstvene blagajne (iz zdravstvenega zavarovanja), bi kaznovalna odškodnina posredno kaznovala vse potencialne uporabnike zdravstvenih storitev. Opravljanje zdravstvene dejavnosti, ki se zagotavlja v javnem interesu in katerega cilj ni pridobivanje dobička, bi bilo moteno, predvideni posegi, storitve ne bi mogli biti izvedeni zaradi pomanjkanja sredstev.
ZKP člen 201, 201/1-1, 371, 371/1-11, 420, 420/1, 420/5.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - pripor – odreditev pripora ob izreku sodbe - begosumnost - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa – izčrpanje pravnih sredstev
Nova okoliščina, da je bil obdolženi (nepravnomočno) obsojen na visoko zaporno kazen, ob drugih že obstoječih (je tuj državljan, na Republiko Slovenijo ga nič ne veže, gre za voznika, ki se giblje na območju več držav) utemeljuje sklep, da obstaja realna nevarnost, da bo obtoženec na prostosti zapustil Republiko Slovenijo ter se na takšen način skušal izogniti kazenskemu postopku.
pripor – odreditev pripora – utemeljen sum - begosumnost – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Iz dejstev, ki jih je ugotovilo sodišče, izhaja, da naj bi osumljenec že takoj po storitvi kaznivega dejanja prikril svoje prebivališče oziroma postal nedostopen za državne organe, zato je utemeljeno sklepati, da bi osumljenec na podoben način ravnal tudi v prihodnje.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti – zaslišanje stranke – starost in bolezen stranke v postopku
Iz spisa je razvidno, da je bil toženec na glavno obravnavo povabljen (tudi) z vabilom za zaslišanje stranke. Zato je tako glede na njegovo starost in bolezen kot tudi glede na stroške, ki bi mu nastali s potovanjem s kraja stalnega prebivališča v Lendavi in so nesorazmerni vrednosti spornega predmeta, po prepričanju Vrhovnega sodišča smotrno, da o zahtevku zoper njega odloči Okrajno sodišče v Mariboru.
Odvetnik odškodninsko odgovarja za škodo, če zamudi rok in vloži npr. tožbo po izteku zastaralnega roka, čeprav mu je bilo to pravočasno naročeno. Predpostavka odškodninske odgovornosti odvetnika je, da je bil zahtevek mandanta utemeljen (utemeljenost po podlagi in višini se presojata posebej, sodišče hipotetično presodi, kako bi se postopek s pretežno verjetnostjo končal). Mandant zaradi prepozno vložene pritožbe ne utrpi škode, če je pritožbo šteti za popolnoma brezupno. Glede vzročne zveze mora tožnik (mandant) dokazati dejstvo, da bi spor dobil, če ne bi bilo odvetnikovega nedopustnega ravnanja. Sodišče presodi, ali bi pravočasno vložena pritožba pripeljala do drugačnega rezultata na podlagi veljavnega materialnega prava, ki bi se moralo uporabiti v konkretni zadevi; ali pa bi stranka pravdo vseeno izgubila, tudi če bi odvetnik vložil pritožbo.
Standarda (ne)skrbnosti odvetnika ni mogoče tolmačiti tako široko (nerazumno), da bi imel dolžnost vlagati brezupne pritožbe z namenom zavlačevanja postopka.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - vrednost spornega predmeta - direktna revizija - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker v konkretnem primeru vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 EUR, je dovoljena direktna revizija, predlog za dopustitev revizije pa je revizijsko sodišče zavrglo.
ZST-1 člen 12, 12/2, 12/3. ZPP člen 108, 108/1, 108/3, 108/5, 108/7. ZUS-1 člen 22, 22/1.
pritožba – odlog oziroma obročno plačilo sodne takse – nepopolna vloga – izjava o premoženjskem stanju – poziv na dopolnitev vloge – zavrženje vloge
Ker pritožnik ni izkazal, da je izjavo o premoženjskem stanju res priložil k pošiljki, s katero je poslal pritožbo z dne 4. 7. 2012, je sodišče prve stopnje v skladu s petim odstavkom 108. člena ZPP, po katerem sodišče nepopolno vlogo, če jo stranka ne dopolni, zavrže, pritožnikovo vlogo pravilno zavrglo.
ZKP člen 75, 75/2, 371, 371/2, 439, 439/2. URS člen 29, 29-2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravica do obrambe z zagovornikom – preklic pooblastila - skrajšani postopek - vabilo na glavno obravnavo – pouk obdolžencu
Če je obdolženka, opozorjena na pravice in obveznosti, ki ji skladno z določbami ZKP kot obdolženki v kazenskem postopku gredo, svoji odvetnici pooblastilo preklicala, ugovor o kršitvi pravice do obrambe z zagovornikom ne more biti utemeljen.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je naziranje pritožbenega sodišča o neobstoju protipravnosti v zvezi s „prvim“ pridržanjem pravilna in ali je višino odškodnine zaradi prisilnega zdravljenja mogoče primerjati z odvzemom osebne svobode v primeru pripora.
dovoljena revizija – davek na dodano vrednost – odbitek vstopnega DDV – pogoji za pravico do odbitka – „missing trader“ - objektivne okoliščine, ki kažejo, da je kupec vedel ali bi moral vedeti, da sodeluje pri goljufiji
Pravica do odbitka vstopnega DDV je v zadevah, kot je obravnavana, vezana na pogoje, ki jih predpisuje vsakokratni veljavni zakon o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju ZDDV oziroma ZDDV-1), deloma pa določajo tudi viri prava Evropske unije, med njimi tudi sodbe SEU, izdane v predložitvenih postopkih (234. člen PES oziroma 267. člen PDEU). Iz njih izhaja, da sme davčni zavezanec pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno podani naslednji pogoji: 1) da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev od drugega davčnega zavezanca, 2) da ima davčni zavezanec ustrezen račun, 3) da gre za uporabo blaga ali storitev za namene zavezančevih obdavčenih transakcij in 4) da ne gre za goljufijo oziroma zlorabo sistema DDV oziroma da davčni zavezanec ni vedel ali moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri odbitku, povezana z goljufijo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – hči stečajnega upravitelja z območja pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Okoliščina, da je stečajni upravitelj A. A. (oče toženke) v tem svojstvu nastopal v nekaj največjih stečajnih postopkih na Okrožnem sodišču v Mariboru, ni tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za odločanje na drugi stopnji v pomenu določbe 67. člena ZPP.
ZPP člen 41, 41/2, 44, 44/2, 180, 180/2, 367a, 377.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije – subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – nediferenciranost vrednosti spornega predmeta - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Tožnik tako primarni kot tudi podredni zahtevek uveljavlja zoper tri tožence,
ki niso enotni, temveč (zgolj) formalni sosporniki. Gre torej za subjektivno kumulacijo na pasivni strani, pri čemer je tožnik navedel zgolj en(otn)o vrednost spornega predmeta – ta je nediferencirana.
ZUS-1 člen 64, 64/4, 83, 83/2-2. ZEKom člen 36, 36/1, 38, 38/1, 38/4, 45. ZUP člen 260, 260-9, 267, 267/1, 267/3.
elektronske komunikacije – telekomunikacije – dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje – predlog za obnovo postopka dodelitve radijskih frekvenc – absolutni razlog za obnovo - javni poziv za dodelitev radijskih frekvenc – objava samo v Uradnem listu in ne na spletnih straneh Agencije – predhodno imetništvo enakovrstnih frekvenc kot negativni pogoj – upravičeni predlagatelj obnove – zainteresirana javnost - neizvedba javnega razpisa – pravni interes za vložitev revizije
Sodišče prve stopnje je glede na določbe tretjega odstavka 267. člena ZUP, 9. točke 260. člena ZUP in četrtega odstavka 38. člena ZEKom napačno presojalo izkazanost revidentovega pravnega interesa za vložitev predloga za obnovo preko vprašanja izpolnjevanja pogojev za dodelitev frekvenc in ga ni štelo za upravičenega predlagatelja iz razloga, ker naj zaradi predhodnega imetništva enakovrstnih frekvenc ne bi bil zainteresirana javnost po četrtem odstavku 38. člena ZEKom. Določba četrtega odstavka 38. člena ZEKom namreč ne daje podlage za zaključek, da operater, ki je že imetnik enakovrstnih frekvenc, ne more biti zainteresirana javnost, ker naj do dodatne dodelitve enakovrstnih frekvenc ne bi bil upravičen, ampak je takšen zaključek lahko zgolj posledica politike Agencije, ki v skladu z drugim odstavkom 32. člena ZEKom skrbi za učinkovito in nemoteno uporabo radiofrekvenčnega spektra Republike Slovenije.
izbrisani – izbris iz registra stalnega prebivalstva - povrnitev premoženjske škode – odškodnina – zastaranje odškodninske terjatve - zastaralni rok – neustavnost zakona - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – zavrnitev dokaznega predloga
Zavrnitev dokazov s strani sodišča prve stopnje ne predstavlja avtomatične kršitve določb pravdnega postopka, saj je to izrecna možnost sodišča prve stopnje v okviru proste dokazne ocene. Neutemeljena zavrnitev dokaza namreč lahko predstavlja relativno kršitev določb pravdnega postopka, vendar pa mora to pritožbeno sodišče šele ugotoviti v okviru pritožbenih navedb.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – nezadovoljstvo z delom sodišča
Drugega tehtnega razloga v smislu 67. člena ZPP ne more predstavljati nezadovoljstvo stranke z odločanjem sodišča: v takem primeru ima stranka na voljo zgolj pravna sredstva proti njegovim odločbam (72. člen istega zakona).