izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – pogoji za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – zmanjšanje dolžnikovega premoženja – dejanja v škodo tožnika – subjektivni element izpodbijanja - odplačni pravni posel
Za izpolnitev odplačnih pravnih dejanj se zahteva, da sta dolžnik kot prejemnik koristi vedela ali morala vedeti za možnost oškodovanja dolžnikovih upnikov.
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - GRADBENIŠTVO - UPRAVNI SPOR
VS1014356
ZUS-1 člen 32, 32/2.
ukrep gradbenega inšpektorja – začasna odredba - odstranitev stanovanjskega objekta - rušitev objekta v katerem tožnik živi - težko popravljiva škoda - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Obstaja verjetnost, da je izkazana težko popravljiva škoda, če bi se rušil objekt, v katerem živi tožnik z družino.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - videz nepristranskosti sodišča
Okoliščina, da je tožnica sodnica na sodišču, pred katerim teče postopek, je dejstvo takšne narave, da predstavlja tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
SZ-1 člen 103, 103/3. ZPP člen 318, 318/4, 367a, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije – neenotnost sodne prakse višjih sodišč – najemna pogodba za stanovanje - odpoved najemne pogodbe – odpovedni razlog - neplačevanje najemnine – opomin najemodajalca s pisnim opozorilom – vročitev opomina najemniku - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Opomin mora biti najemniku stanovanja vročen, saj je odpoved najemne pogodbe odvisna od dejanske seznanjenosti najemnika z vsebino predhodnega opomina.
deljena odgovornost – prispevek oškodovanca k nastanku škode – skrbnost sopotnika – uporaba varnostnega pasu – povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine
Tožnik je imel možnost zmanjšati škodne posledice z uporabo varnostnega pasu, pa je to opustil. Zato mora tisti del škode, ki je posledica te njegove opustitve, trpeti sam (prvi odstavek 192. člena ZOR).
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
dovoljenost revizije – rok za vložitev revizije – vrednost spornega predmeta – vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe – zavrženje revizije
Revizija prvega toženca je prepozna, saj jo je njegova pooblaščenka vložila po preteku tridesetdnevnega roka.
Revizija druge toženke zaradi revizijskega praga iz drugega odstavka 367. člena ZPP ni dovoljena (že) po samem zakonu, prav tako ni bila (predhodno) dopuščena, zaradi česar je nedovoljena.
ZMZ člen 51, 51/1, 51/1-1, 51/4, 59, 59/1, 59/1-3.
mednarodna zaščita – omejitev gibanja – čas trajanja omejitve gibanja - različen čas trajanja omejitve gibanja glede na razlog
Res je, kot navaja sodišče prve stopnje, da za izrek ukrepa začasne omejitve gibanja zadošča izpolnjevanje le enega od z ZMZ taksativno navedenih razlogov, vendar pa je treba zaradi morebitno različnega izteka časa trajanja omejitve gibanja na podlagi posameznega razloga, presoditi obstoj vsakega od razlogov, na katerem začasna omejitev gibanja temelji. Takšno stališče je Vrhovno sodišče že zavzelo (I Up 65/2011). Omejitev gibanja namreč lahko traja le do prenehanja izpolnjevanja razlogov za omejitev gibanja (četrti odstavek 51. člena ZMZ), ne sme pa trajati dlje od treh oziroma, s podaljšanjem za en mesec, štirih mesecev.
povračilo škode – premoženjskopravni zahtevek – vrnitev v kazenskem postopku zaseženih predmetov – nastanek škode
Ker je bilo ugotovljeno, da so bile zasežene stvari vrnjene oškodovancu (pravemu lastniku), torej dolžnik, ki ni izkazal svojega lastništva nad zaseženimi predmeti, ni upravičen do odškodnine zanje, saj mu škoda ni nastala.
Presoja bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Glede na dejansko ugotovitev, da posojilno razmerje med pravdnima strankama ne obstoji, je neuporaba 105. člena ZOR pravilna in je revizijski očitek v tej smeri neutemeljen. Predpostavka ničnosti je namreč obstoj pogodbe.
povrnitev nepremoženjske škode – odgovornost hotelirja – gostinska dejavnost – fizični napad na delavca hotelirja
Gostinska dejavnost, najsi se ta opravlja v okviru širše dejavnosti hotelirstva ali samostojno, ni dejavnost, ki bi za zaposlene, ki jo neposredno vršijo, ali tretje, predstavljala neobičajno visoko tveganje za nastanek substančne škode.
OZ člen 131, 131/1, 131/2, 149, 153/3, 171, 171/1. Pravilnik o varstvu pri gradbenem delu (1968) člen 75.
povrnitev nepremoženjske škode – objektivna odgovornost – odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti – krivdna odgovornost – nesreča pri delu - delo na višini – padec z gradbenega odra - uporaba varnostnega pasu – deljena odgovornost – prispevek oškodovanca
Materialnopravno zmotno je delavcu, ki se pri delu na višini ne priveže, čeprav bi to mogel storiti, avtomatično naprtiti prispevek k nastanku škode oziroma njenemu povečanju. V prvi vrsti zato, ker je treba k razlogom za razbremenitev odgovornosti subjekta, ki odgovarja na podlagi pravil o odgovornosti za škodo, ki izvira iz nevarne (stvari ali) dejavnosti, vselej pristopati restriktivno in temu primerno previdno. Poleg tega tožnik v tej pravdi ni uveljavljal le objektivne odgovornostne podlage, zatrjeval je tudi krivdno ravnanje toženca. Za izvitje iz primeža subjektivne odgovornosti pa v konkretnem primeru ni moglo biti dovolj zgolj dejstvo, da je bil tožniku varnostni pas kritičnega dne dan na razpolago. Toženec bi kot delodajalec moral poskrbeti tudi za to, da bi tožnik s pasom dejansko znal manipulirati in da bi ga na dan škodnega dogodka uporabil.
V primerih, ko se prosilec v prošnji za podaljšanje subsidiarne zaščite sklicuje na iste razloge, zaradi katerih mu je bila priznana subsidiarna zaščita (ne pa status begunca), so v postopku podaljšanja priznanja subsidiarne zaščite relevantni samo tisti razlogi, zaradi katerih mu je bila ta oblika zaščite priznana.
POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VS0015798
ZPP člen 285, 339, 339/1, 339/2-8, 339/2-14, 350. URS člen 22, 25.
neizpolnitev pogodbe – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – zavrnitev dokaznega predloga – zaslišanje priče - razlogi o odločilnih dejstvih
Sodišče prve stopnje priče S. M. ni zaslišalo, svoje odločitve o tem pa ni obrazložilo, vendar je pritožbeno sodišče v svojih razlogih ustrezno pojasnilo, zakaj izvedba predlaganega dokaza za odločitev sodišča ni bila bistvena. Pritožbeno sodišče je tako utemeljilo zavrnitev dokaznega predloga in s svojimi razlogi zadostilo zahtevam, ki v zvezi z jamstvi strank v dokaznem postopku za sodišča izhajajo iz 22. člena URS.
povrnitev premoženjske škode - vzročna zveza – zastopniška pogodba
Iz dokazne ocene tako izhaja, da vzročna zveza med škodnim dejanjem in višino škode ni izkazana, saj na podlagi listin, ki jih je sodišče presojalo, škodno dejanje ni predstavljalo vzroka za zmanjšanje revidentove obračunske marže, saj se je izkazalo, da plan prodaje za leto 2002 ni bil realiziran (kar predstavlja 45% skupne ocene).
mednarodna zaščita – omejitev gibanja – začasna omejitev gibanja čas trajanja – presoja razlogov, na katerih omejitev gibanja temelji
Za izrek ukrepa začasne omejitve gibanja zadošča izpolnjevanje le enega od z ZMZ taksativno navedenih razlogov, vendar pa je treba zaradi morebitno različnega izteka časa trajanja omejitve gibanja na podlagi posameznega razloga, presoditi obstoj vsakega od razlogov, na katerem začasna omejitev gibanja temelji.
ZP-1 člen 59, 59/3, 65, 155, 155/1-3, 155/1-8, 167, 167/2. URS člen 23, 25.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih - zahteva za sodno varstvo - presoja navedb zahteve - pravica do sodnega varstva - obrazložitev odločbe – odločanje sodišča – odločanje o dokaznem predlogu – zaslišanje obdolženca
Če sodišče v obrazložitvi sodbe ne oceni v celoti bistvenih in pravno relevantnih navedb zahteve za sodno varstvo, to predstavlja kršitev določbe drugega odstavka 167. člena v zvezi s tretjim odstavkom 59. člena ZP-1, ki je po presoji Vrhovnega sodišča vplivala na zakonitost sodbe (drugi odstavek 155. člena ZP-1).