KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006278
ZKP člen 201, 201/1-1, 522, 522/1-3, 522/1-5, 524, 524/3. KZ člen 196, 196/3. KZ-1 člen 94.
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - pogoji za izročitev – dvojna kaznivost (identiteta norme) – neupravičena proizvodnja mamil – predhodne sestavine - izročitev zaradi izvršitve kazni – višina kazni - ekstradicijski pripor - begosumnost
Pogoj za izročitev iz 5. točke prvega odstavka 522. člena ZKP (da znaša kazen oziroma njen ostanek, ki ga je potrebno izvršiti, najmanj štiri mesece), je treba presojati po domači, torej slovenski kazenski zakonodaji.
ZTro člen 54, 54/20, 54/22, 54/24. ZUS-1 člen 93, 93/1. ZPP člen 339, 339/2-14. Pravilnik o vračilu trošarine za komercialni namen člen 4, 4/1, 4/2, 4/3.
dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje trošarine - vračilo trošarine za komercialni namen – evidence kot dokaz - neskladnost podatkov v evidencah – toleranca merilnih naprav
Podatki, ki sestavljajo evidenco, ki je sporna v obravnavanem primeru, so rezultat meritev točenj, iztočenj in stanja zaloge, ki so jih opravili merilni instrumenti. Pri tovrstnih meritvah vselej obstaja določena merilna negotovost (merilni pogrešek), saj ni razumno pričakovati, da bodo merilni instrumenti absolutno natančni, ravno tako je lahko meritev odvisna od vpliva temperature na merjeno snov. Zaradi navedenega je določena neskladnost med količinami, ki so bile predmet meritev v obravnavanem primeru, razumna in jo je treba tolerirati.
spor o pristojnosti – izvršilni postopek – stalno bivališče dolžnika – navedbe v predlogu za izvršbo - podatki o stalnem bivališču iz centralnega registra prebivalstva
Na podlagi drugega odstavka 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ velja tudi za izvršilni postopek pravilo, da se pristojnost sodišča presodi na podlagi navedb v predlogu za izvršbo in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana; med slednje ni mogoče uvrstiti podatkov o stalnem prebivališču strank, pridobljenih med postopkom s poizvedbami v centralnem registru prebivalstva.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije – opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Toženec v predlogu za dopustitev revizije ni navedel spornega pravnega vprašanja, o katerem naj bi Vrhovno sodišče dopustilo revizijo. Vrhovno sodišče je zato njegov predlog na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP zavrglo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti – prebivališče prič – starost in bolezen stranke v postopku
Upoštevajoč tožnikovo starost in njegovo zdravstveno stanje in kraj prebivališča predlaganih prič, bo dokazni postopek mogoče hitreje in z manjšimi stroški izvesti pred Okrajnim sodiščem v Krškem.
tožba zoper odločbo o koncesiji – vsebina tožbenih navedb - vsebina tožbenega predloga – prepozna tožba – pogoji za tožbo zaradi molka organa
Tožeča stranka je s predmetno tožbo ne glede na to, da je v tožbi navedla tudi, da jo vlaga zaradi molka organa, po vsebini tožbenih navedb in glede na postavljen tožbeni predlog, izpodbijala zakonitost odločbe o podelitvi koncesije, takšna tožba pa je prepozna.
Tudi če bi v obravnavanem primeru dejansko šlo za tožbo zaradi molka organa, tožeča stranka ni izkazala, da so zanjo izpolnjene procesne predpostavke po drugem in četrtem odstavku 28. člena ZUS-1.
ZVOP-1 člen 1, 6, 6-1, 6-2, 6-5, 6-18, 8, 8/1, 8/2, 10, 10/1, 50, 52, 52/1, 72, 72/1, 73, 73/1. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov, preambula točka 26.
varstvo osebnih podatkov - telefonska številka - osebni podatek - ukrep državne nadzornice za varstvo osebnih podatkov - javni interes - obdelava osebnih podatkov - privolitev posameznika - dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje
Upoštevaje opredelitev pojma osebnega podatka iz 1. točke 6. člena ZVOP-1 in opredelitve posameznika po 2. točki 6. člena ZVOP-1, je pravilen zaključek, da je za tistega, ki razpolaga s telefonsko številko, tudi ob izostanku kakšnih drugih podatkov, fizična oseba, ki to številko uporablja, vsaj (posredno) določljiva. Telefonsko številko je mogoče povezati s posameznikom brez nesorazmerno velikih naporov, stroškov ali porabe časa, torej ta podatek ni anonimiziran.
razlastitev – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme - vrednostni kriterij – pomembno pravno vprašanje
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Ne gre za spor, v katerem je pravica oziroma obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, če je predmet spora zakonitost odločbe o razlastitvi.
Revident z navedbami o tem, da naj bi bilo pravno vprašanje razvidno iz nadaljevanja obrazložitve in s splošnimi navedbami o zlorabi instituta razlastitve ter nesorazmernem posegu v ustavno varovano pravico do zasebne lastnine, ni izpostavil pomembnega pravnega vprašanja. Ker pravnega vprašanja tudi ni izpostavil v nadaljevanju revizije in ker ni naloga Vrhovnega sodišča, da med revizijskimi razlogi in navedbami išče in nato samo kot pomembno izpostavlja pravno vprašanje oziroma pravna vprašanja, ki naj bi utemeljevala dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, izpolnjenost pogoja za dovoljenost revizije po navedeni določbi ZUS-1 ni izkazana.
ZKme-1 člen 56, 56/4. ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-3, 93, 93/1. ZPP člen 339, 339/2-14.
neposredna plačila v kmetijstvu – dovoljena revizija – bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu – sodba, ki se je ne da preizkusiti
Sodišče prve stopnje ni odgovorilo na tožbene ugovore, ki se nanašajo na za odločitev o zadevi pravno pomembne navedene okoliščine glede pogojev za zavrnitev zahtevka za izplačilo spornih sredstev, zato je bistveno kršilo določbe postopka v upravnem sporu, saj takšne sodbe po presoji Vrhovnega sodišča ni mogoče preizkusiti.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2. ZVet-1 člen 66, 66/7. Uredba o mreži javne veterinarske službe in izvajalcev nalog odobrenih veterinarjev člen 3, 3/5, 3/6.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – vprašanje ni pomembno po vsebini zadeve – odločanje po prostem preudarku (diskrecija)
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na strani revidenta.
Ker odločanje tožene stranke o izbiri koncesionarja na podlagi šestega odstavka 3. člena Uredbe ne predstavlja odločanja po diskreciji oziroma po prostem preudarku, izpostavljeno vprašanje, ki temelji na predpostavki, da je bila pri odločanju o izbiri uporabljena diskrecija, ni pomembno po vsebini zadeve in zato ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Predlogu se delno ugodi in se revizija dopusti o vprašanju, ali je sodišče druge stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ko se ni opredelilo do pritožbenih navedb o nesklepčnosti tožbe, v delu, ki se nanaša na višino tožbenega zahtevka.
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367.a člen Zakona o pravdnem postopku, je Vrhovno sodišče predlog tožeče stranke za dopustitev revizije zavrnilo.
ZBan člen 48, 49, 55. ZISDU-1 člen 19, 193. URS člen 22.
družba za upravljanje – odvzem dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža – finančna trdnost družbe – ogroženost poslovanja – načelo enakosti
Družba lahko pridobi kvalificirani poslovni delež, če je bilo njeno poslovanje v zadnjih treh poslovnih letih uspešno in stabilno (finančna trdnost). Torej a contrario tožena stranka družbi odvzame kvalificirani poslovni delež, če v zadnjih treh poslovnih letih njeno poslovanje ni bilo uspešno in stabilno.
Zakonske ureditve ni mogoče razlagati tako, da mora že priti do ogroženosti poslovanja družbe za upravljanje, torej da morajo te okoliščine že nastopiti. Namen te ureditve oziroma teh določb je v preprečitvi nastanka take situacije, da torej Agencija ukrepa še preden pride do dejanske ogroženosti poslovanja družbe za upravljanje.
Neutemeljeno je tožnikovo sklicevanje na kršitev načela enakosti. Zakoni zavezujejo vsakega posebej in jih mora spoštovati, ne glede na to, ali jih spoštujejo drugi. S sklicevanjem na ustavno pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave pa ne more upravičiti zahteve po vzpostavitvi oziroma ohranitvi nezakonitega stanja zgolj zato, ker naj bi do tega prišlo v drugih zadevah.
ZUS-1 člen 36, 36/1-6, 42, 42/1. ZPre-1 člen 7, 7/2.
prevzemi - zakonski dvig prevzemnega praga – pravni interes za tožbo - izguba pravnega interesa za odpravo izpodbijanega akta – vztrajanje pri odpravi izpodbijanega akta – ugotovitvena sodba v upravnem sporu – procesne predpostavke za ugotovitveno sodbo – tožbeni predlog za ugotovitev nezakonitosti izpodbijanega akta
Dne 26. 5. 2012 je začel veljati ZPre-1D, ki je spremenil višino prevzemnega praga v ciljni družbi tako, da je 25-odstotni delež nadomestil z 1/3 deležem glasovalnih pravic v ciljni družbi. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da so bile tožnici ter ostale banke, na katere je naslovljena izpodbijana odločba, na dan izdaje odločbe skupaj imetnice 25,49-odstotnega deleža delnic P. z glasovalno pravico. To pa pomeni, da zanje sankcija mirovanja glasovalnih pravic iz prvega odstavka 63. člena ZPre-1, ki je po uveljavitvi novele ZPre-1D vezana na 1/3 delež glasovalnih pravic v ciljni družbi, ne velja več. Zato tudi izpodbijana odločba ni več ovira za uresničevanje glasovalnih pravic tožnic v ciljni družbi.
Z uveljavitvijo novele ZPre-1D je odpadel pravovarstveni interes tožnic za odpravo odločbe o prepovedi uresničevanja glasovalnih pravic iz delnic ciljne družbe. Ta je bil v odpravi prepovedi uresničevanja glasovalnih pravic iz delnic P. z oznako X. Ker izpodbijana odločba v času odločanja Vrhovnega sodišča ne omejuje več pravice tožnic, da uresničujeta svoje glasovalne pravice iz spornih delnic, tožnici svojega pravnega položaja z meritorno odločitvijo sodišča (tudi z eventualno odpravo odločbe) ne moreta več izboljšati.
ZUS-1 člen 36, 36/1-6, 36/2, 42, 42/1. ZPre-1 člen 7, 7/2.
prevzemi - zakonski dvig prevzemnega praga – pravni interes za tožbo - izguba pravnega interesa za odpravo izpodbijanega akta – vztrajanje pri odpravi izpodbijanega akta – ugotovitvena sodba v upravnem sporu – procesne predpostavke za ugotovitveno sodbo – tožbeni predlog za ugotovitev nezakonitosti izpodbijanega akta
Tožnici svojega tožbenega predloga nista spremenili tako, da bi Vrhovnemu sodišču predlagali ugotovitev, da je izpodbijana odločba nezakonita. Ker tožnici nista zahtevali izdaje ugotovitvene sodbe, niso podane niti procesne predpostavke za ugotovitveno sodbo.
predlog za dopustitev revizije – zavrženje predloga za dopustitev revizije - odstop terjatve – časovne meje pravnomočnosti – stranka postopka
Vložniku predloga za dopustitev revizije je bila terjatev tožeče stranke do tožene stranke odplačno odstopljena po izdaji sodbe sodišča prve stopnje, zato ni bil niti ni mogel biti stranka gospodarskega spora. Iz istega razloga se tudi „neposredni pravni učinek“ pravnomočne sodbe na položaj prevzemnika terjatve ne razteza.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/2. ZPre-1 člen 7, 7/2, 63, 63/1.
pravni interes za tožbo - prevzemi - zakonski dvig prevzemnega praga - ugotovitvena sodba v upravnem sporu - izguba pravnega interesa za odpravo izpodbijanega akta - vztrajanje pri odpravi izpodbijanega akta - procesne predpostavke za ugotovitveno sodbo - tožbeni predlog za ugotovitev nezakonitosti izpodbijanega akta
Prepoved uresničevanja glasovalnih pravic prevzemnika, ki je dosegel prevzemni prag, nastopi na podlagi samega zakona (prvi odstavek 63. člena ZPre-1). Izpodbijana odločba je zato po svoji naravi deklarativna odločba, ki glede na obstoječe dejansko stanje le ugotavlja nastop pravnih posledic. Takšna odločba je nujno vezana na dejansko in pravno podlago ob njeni izdaji; zato (lahko) sprememba po izdaji odločbe bodisi v dejanski bodisi v pravni podlagi vpliva na njeno veljavnost oziroma učinkovanje. Tega ne spremeni dejstvo, da iz izreka izpodbijane odločbe ne izhaja, da je ponovna pridobitev glasovalnih pravic lahko vezana (tudi) na spremembe v pravni podlagi odločbe.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka – obrazložitev odločbe sodišča druge stopnje - opredelitev do pritožbenih navedb – pravica do izjave v postopku - litispendenca – povrnitev škode - odškodnina za odstranjene panoje za jumbo plakate
Iz izpodbijane sodbe izhaja, da se pritožbeno sodišče ni opredelilo do navedb pritožnice, ki opozarjajo na vidike dejanske in pravne narave, ki bi utegnili vplivati na pravilnost in zakonitost prvostopenjske odločbe.
Izpodbijana (vsebinsko prazna) obrazložitev (ko se je sodišče druge stopnje oprlo na razloge sodišča prve stopnje, h katerim ni imelo ničesar dodati) se prilega zavrnitvi vsake pritožbe.
izbrisani - izbris iz registra stalnega prebivalstva - povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode - odškodnina - zastaranje odškodninske terjatve - zastaralni rok - neustavnost zakona
Revizijsko sodišče je v odločbi II Ips 11/2008 že pojasnilo, da ni nepremagljivih ovir oziroma zadržanja oziroma zastaranja, če uveljavljanju tožbenega zahtevka nasprotuje zakon, ki ga ustavno sodišče še ni razveljavilo ali razglasilo za neustavnega.
ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/2, 32, 32/2-7, 57, 481, 481/1. ZIZ člen 168, 168/5.
spor o pristojnosti – tožba za vpis lastninske pravice na dolžnika v zemljiško knjigo – subjektiviteta pravdnih strank – postopek v gospodarskih sporih
V primeru odločanja o zahtevku po petem odstavku 168. člena ZIZ ne gre za spor o stvarni pravici. Zato prihaja glede na subjektiviteto pravdnih strank (gospodarskih družb) v poštev uporaba pravil o postopku v gospodarskih sporih (prvi odstavek 481. člena ZPP), v katerih so pristojna za odločanje okrožna sodišča (7. točka drugega odstavka 32. člena ZPP) in v katerih za primer, kakršen je obravnavan, ne veljajo pravila o izključni krajevni pristojnosti iz 57. člena ZPP.