lastninjenje – kmetijska zemljišča – družbena lastnina – pravica uporabe – javna korist - lovska družina – pridobitev lastninske pravice – odplačna pridobitev lastninske pravice – odločba Ustavnega sodišča
Zakonodajalec je pri preoblikovanju dotedanjih upravičenj na kmetijskih zemljišč in gozdovih v družbeni lastnini zavaroval javno korist tako, da je za lastnika teh zemljišč načeloma določil državo.
Že Ustavno sodišče je v odločbi U-I-78/93 zapisalo, da so lovske družine upravljale in uporabljale za potrebe svoje dejavnosti kmetijska zemljišča v družbeni lastnini, da na njih niso imele lastninske pravice in da je ZSKZ ta zemljišča podržavil enako kot vsa družbena kmetijska zemljišča ne glede na to, s katerimi sredstvi so bila kupljena oziroma ne glede na to, na kakšen način so bila pridobljena.
ZDDV člen 34, 40, 40/2. ZDDV-1 člen 1, 63, 67, 67/1a, 76b, 81, 82. ZUS-1 člen 94, 94/2. Šesta Direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaj držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) člen 2, 2/1, 2a, 17, 17/1, 18, 18/1, 22, 22/3, 28, 28g, 28h. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 2, 2/1a, 2/1c, 167, 168, 168a, 178, 205, 220, 226. Uredba Komisije (ES) št. 1925/2004 z dne 29. oktobra 2004 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe Sveta (ES) št. 1798/2003 o upravnem sodelovanju na področju davka na dodano vrednost člen 2.
davek na dodano vrednost - missing trader - neplačujoč gospodarski subjekt - odbitek DDV - pogoji za priznanje odbitka DDV - vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine - okoliščine na strani neplačujočega gospodarskega subjekta - dokazno breme - zmotna uporaba materialnega prava - sodbe SEU - nacionalno in evropsko pravo - ugovor retroaktivne uporabe zakona - neverodostojne listine - neobičajna poslovna praksa
Ključni razlog za zavrnitev odbitka DDV ne more biti samo nepopolno vodenje dokumentacije, in sicer evidenc o porabi in nabavi blaga, ter nepopolne dobavnice. Pravico do odbitka je mogoče zavrniti le, če iz objektivnih dejavnikov izhaja, da je davčni zavezanec, ki mu je bilo blago, ki je podlaga za utemeljitev pravice do odbitka, dobavljeno, vedel ali bi moral vedeti, da je bila transakcija povezana z goljufijo, ki jo je storil dobavitelj ali drug trgovec. Enako velja tudi za situacije, kot je obravnavana, ko zaradi okoliščin na strani t. i. „missing traderja“ ni mogoče zaključiti, da je dobavo opravil ravno izdajatelj računa.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – nezadovoljstvo z delom sodišča – objektivna nepristranskost sodišča – izločitev sodnika
Dvom o sodnikovi nepristranosti je razlog za izločitev sodnika po 70. členu ZPP; če pa je izločeno tolikšno število sodnikov, da sodišče ne more postopati, pa je to razlog za nujno delegacijo po 66. členu ZPP; v nobenem primeru pa institut delegacije pristojnosti ni namenjen in ni sredstvo za odpravo morebitnih nepravilnosti pri delu sodišča. Temu so namenjena redna in izredna pravna sredstva, ne pa delegacija pristojnosti po 67. členu ZPP.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006305
ZKP člen 53, 53/2, 57, 319, 394, 394/1. KZ-1 člen 135, 135/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – oškodovanec - ovadba kot predlog za pregon – umik predloga za pregon – rok za umik - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi – sprememba sodbe – sprememba pravne opredelitve – kršitev kazenskega zakona – ogrožanje varnosti – zakonski znaki kaznivega dejanja
Možnost umika predloga za pregon je oškodovančeva pravica, ki je v primeru, ko pride do spremembe pravne opredelitve dejanja šele v pritožbeni fazi kazenskega postopka, omejena (pravica do razpolaganja s predlogom za pregon) - to pa ne predstavlja kršitve obsojenčevih procesnih pravic in pravice do obrambe.
ZIZ člen 40c, 40c/1, 40c/4. ZPP člen 25, 25/2, 481, 481/1, 484.
spor o pristojnosti - izvršba na podlagi menice – izključna krajevna pristojnost
Izjema od pravila iz prvega odstavka 40.c člena ZIZ, po katerem je v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine do ugotovitve pravnomočnosti sklepa o izvršbi izključno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani, pride v poštev le, kadar bi v primeru ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi priložene menice veljala pravila postopka v gospodarskih sporih.
dovoljenost revizije – objektivna in subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – nedenarni zahtevek – nediferencirana vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Ker je tožeča stranka zahtevala ugotovitev neveljavnosti vknjižbe prepovedi odsvojitve in obremenitve, določene v korist tožene stranke, na nepremičnini, ki je v solasti dveh oseb, gre v tej pravdni zadevi dejansko za objektivno kumulacijo nedenarnih zahtevkov. Izbris vknjižbe prepovedi odsvojitve na nepremičnini, ki je v solasti dveh oseb, je namreč treba obravnavati enako kot primer, v katerem bi tožeča stranka zahtevala izbris vknjižbe prepovedi odsvojitve, določene v korist tožene stranke, na dveh nepremičninah, ki bi bile v lasti različnih oseb.
Zavarovani vozniki morajo aktivno prispevati k izvedbi preiskave oziroma omogočiti ugotavljanja alkoholiziranosti. Ravnanje, ki naj omogoči strokovno preiskavo oziroma možnosti ugotavljanja (ne)alkoholiziranosti, je njihova pogodbena obveznost.
ZJF člen 80f, 80/2f. Uredba o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem občine in države člen 33, 34, 34/2, 34/3, 39, 39/2. OZ člen 5, 7, 86, 87/1, 87/2, 91. ZPP člen 2, 2/1, 370/2, 370/3, 381.
razpravno načelo - prekoračitev tožbenega zahtevka - ničnost pogodbe - načelo vestnosti in poštenja - prodaja nepremičnine na javni dražbi - načelo sočasnosti izpolnitve - prodaja državnega premoženja - prodaja občinskega premoženja - postopek prodaje - razpolaganje s stvarnim premoženjem občine - metoda prodaje - spreminjanje bistvenih elementov razpisnih pogojev - prepoved zlorabe pravice
Nepoštena stranka se ne more sklicevati na ničnost pogodbe tudi v tistih primerih, ko to predstavlja sredstvo za oškodovanje poštene nasprotne stranke. Nasprotno stališče bi bilo namreč v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja, prav tako pa bi pomenilo podporo zlorabi pravic.
ZOR člen 186, 201, 360, 360/1, 360/2, 361, 361/1, 376, 376/1, 376/2, 377, 383. OZ člen 165, 180, 335, 335/1, 335/2, 352, 352/1, 352/2. URS člen 26. ZUS člen 2, 2/2, 11, 27, 27/2, 28, 28/2, 42, 42/4, 63, 63/1. ZPP člen 285, 286, 286/1, 286/4, 286/6, 337, 337/1, 348, 348/6, 351, 351/2, 355, 371, 371/1, 380, 380/1.
povrnitev škode - kršitev pravic osebnosti – odgovornost države – izbrisani – nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva – premoženjska in nepremoženjska škoda – zapadlost odškodninske obveznosti – prenehanje obveznosti – zastaranje odškodninske terjatve - kdaj začne zastaranje teči – čas, ki je potreben za zastaranje – subjektivni zastaralni rok – zavedanje o škodi – zavedanje o storilcu – objektivni zastaralni rok – bodoča škoda – sukcesivno nastajajoča škoda – zadržanje zastaranja – nepremagljive ovire – negativna odločba o sprejemu v državljanstvo – upravni spor – dopuščena revizija – obseg revizijskega preizkusa – pavšalni revizijski razlogi – materialno procesno vodstvo – prekluzija
Za začetek teka subjektivnega zastaralnega roka pri odškodninskih terjatvah je pomembno oškodovančevo zavedanje o dveh okoliščinah: škodi in storilcu (prvi odstavek 376. člena ZOR). Zavedanje o storilcu vključuje zavedanje o ravnanju te osebe v dejanskem svetu, ne pa tudi pravne ocene (protipravnosti) storilčevega ravnanja. Riziko pravočasne ocene, da je zaznavno škodno ravnanje tožene stranke protipravno, torej nosi tožeča stranka. Povedano drugače: vedenje o storilcu ne pomeni vedenja o njegovi odgovornosti oziroma podlagi njegove odgovornosti, temveč o osebi kot povzročitelju škode.
Revizijsko sodišče ne more preizkusiti razlogov pritožbenega sodišča, ki jim revident opredeljeno ne nasprotuje.
ZDDV člen 34, 40, 40/2. ZDDV-1 člen 1, 63, 67, 67/1-a, 81, 82. ZUS-1 člen 75, 75/3, 93, 93/1, 94, 94/2. ZPP člen 339, 339/2-14. Šesta Direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaj držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) člen 2, 2/1, 2a, 17, 17/1, 18, 18/1, 22, 22/3, 28, 28g, 28h. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. 11. 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 2, 2/1-a, 2/1-c, 167, 168, 168a, 178, 220, 226. Slovenski računovodski standardi (SRS) standard 21.
dovoljena revizija - davek na dodano vrednost - missing trader - neplačujoč gospodarski subjekt - vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine - dokazno breme - bistvena kršitev postopka - nejasna in nepopolna obrazložitev - sodbe SEU - nacionalno in evropsko pravo - napačna uporaba materialnega prava
Če se ugotovi, da je storitve opravil drug gospodarski subjekt je pravico do odbitka DDV mogoče zavrniti le, če davčni organ na podlagi objektivnih okoliščin dokaže, da je naslovnik računa vedel oziroma bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo izdajatelja računa ali drugega gospodarskega subjekta višje v dobavni verigi. Zgolj zato, ker je izdajatelj računa ravnal nezakonito, davčnemu zavezancu še ni mogoče zavrniti pravice do odbitka vstopnega DDV, če davčni zavezanec nima indicev, ki bi upravičeno kazali na nepravilnost oziroma goljufijo na področju dejavnosti izdajatelja računov.
V izpodbijani sodbi pa sodišče prve stopnje „objektivnih okoliščin“ podrobno ne analizira in ne obrazloži (saj odločitev temelji na „drugih“, po presoji Vrhovnega sodišča samih po sebi nepravilnih razlogih) ter jih ne poveže v smiselno celoto, ki bi s potrebno stopnjo prepričanja kazala na to, da je revident vedel oziroma bi vsaj moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo izdajatelja računa ali drugega gospodarskega subjekta višje v dobavni verigi. Sodna odločba mora biti obrazložena na konkreten in ne na pavšalen način, tako da je mogoča njena presoja zakonitosti in pravilnosti.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije – predlog, ki ga vloži predlagateljica sama - opravljen državni pravniški izpit – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker je predlagateljica sama vložila predlog za dopustitev revizije in predlogu ni priložila dokaza o opravljenem pravniškem državnem izpitu, je Vrhovno sodišče njegov predlog zavrglo.
postopek za določitev odškodnine – odškodnina po členu 73 ZDen – odločba o denacionalizaciji – izpodbijanje upravnega akta v nepravdnem postopku
Pravilnost in zakonitost denacionalizacijske odločbe ne more biti predmet presoje v tem nepravdnem postopku. Na njeni podlagi je predlagateljičin pravni prednik moral vrniti nepremičnino denacionalizacijski upravičenki in nanjo je vezano tudi sodišče pri odločanju o odškodnini po 73. členu ZDen. V zvezi z revizijskimi trditvami nasprotne udeleženke, da bi ji morala biti dana možnost sodelovanja v denacionalizacijskem postopku, revizijsko sodišče ugotavlja, da bi lahko izkoristila pravna sredstva, ki jih osebi, ki bi morala biti udeležena v upravnem postopku, nudi ZUP.
Odločitev sodišč, da je predlagateljica upravičena do plačila odškodnine na podlagi 73. člena ZDen, je tudi po presoji revizijskega sodišča pravilna.
ZUS-1 člen 4, 32, 32/2, 32/3, 33, 33/1. ZRTVS-1 člen 26.
začasna odredba – sorazmernost – javni interes – nadzorni svet RTVS – razrešitev člana
Tožnik lahko predlaga le zadržanje svoje razrešitve oziroma ohranitev svoje funkcije v nadzornem svetu, ne more pa uspeti z zahtevo za zadržanje izvršitve in učinkovanja sklepa, s katerim je Državni zbor razrešil ostale štiri člane nadzornega sveta.
ZPP člen 367, 367a, 367c, 367c/1, 367c/2. SPZ člen 77, 77/2. ZEN člen 8.
predlog za dopustitev revizije – vsebinski okvir spora – relevantnost postavljenega vprašanja - zavrnitev predloga za dopustitev revizije – ureditev meje v pravdnem postopku - ureditev meje v nepravdnem postopku
Vrhovno sodišče ugotavlja, da v predlogu navedena vprašanja presegajo okvir te zadeve. Odločitev za tožnika ne bi mogla biti ugodnejša niti v primeru, ko bi sodišče dopustilo revizijo o navedenih vprašanjih in o njih odločilo, kot se zavzema tožnik.
nelegalna gradnja vikenda – ukrep gradbenega inšpektorja - dovoljenost revizije – zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Odstranitev nelegalne gradnje, ki je zakonsko določena posledica nedopustnega ravnanja zavezanca, sama zase ne predstavlja zelo hudih posledic, zato morajo biti podane in izkazane posebej kvalificirane okoliščine, da bi odstranitev nelegalne gradnje predstavljala zelo hudo posledico. Revident takih posebej kvalificiranih okoliščin ni izkazal, zato pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
Sodišče dopusti revizijo, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, še zlasti, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, sodna praksa višjih sodišč pa ni enotna. Razlogi za dopustitev revizije so podani glede pravnega vprašanja, ki je navedeno v izreku tega sklepa.
ZPP člen 17, 17/3, 25, 25/2. ZIZ člen 15, 100, 100/1.
spor o pristojnosti – izvršba – ustalitev pristojnosti – sprememba prebivališča dolžnika – navedbe v predlogu za izvršbo
Na podlagi drugega odstavka 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ tudi za izvršilni postopek velja pravilo, da se pristojnost presoja na podlagi navedb v izvršilnem predlogu in na podlagi splošno znanih dejstev.
ZCS-1 člen 12, 12/6. ZDavP-2 člen 2. PDEU člen 267. Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku skupnosti člen 32, 32/1-e, 78, 218, 219, 220, 220/2-b.
dovoljena revizija - carina - naknadni obračun carinskih dajatev - pogoji - carinska deklaracija - solidarni dolžnik - tarifna uvrstitev - opis blaga - napaka carinskega organa - aktivno in pasivno ravnanje - fero zlitine - napaka, ki bi jo moral revident razumno odkriti - običajna pravila tarifne uvrstitve - carinska vrednost blaga - prevozni stroški - prekluzivni roki - roki za vknjižbo - zastaranje - lastna sredstva skupnosti
Revident bi moral že ob prvem carinjenju blaga na podlagi dokumentacije, ki jo je prejel s strani prejemnika, v polje 31 EUL navesti vsebnost vseh elementov blaga in z uporabo Splošnih pravil za uvrščanje ter Opomb k poglavju 72 pravilno uvrstiti blago.
Predpis, ki ga mora pri uvrščanju v tarifno oznako upoštevati, se ne šteje za zapletenega, če bi se napaka carinskih organov lahko odkrila že s samim branjem besedil, objavljenih v Uradnem listu EU, oziroma če bi se blago zlahka pravilno uvrstilo, če bi se upoštevala običajna pravila tarifne uvrstitve. V primeru, ko je ta uvrstitev odvisna od procentualne sestave blaga, je jasna že ob samem branju Splošnih pravil za uvrščanje ter Opomb k poglavju 782 (predvsem opombe 2).
Nespoštovanje obravnavanih rokov za vknjižbo je po stališču SEU lahko le razlog, da država članica plača zamudne obresti v okviru zagotavljanja lastnih sredstev Skupnosti. Relevantno pa je, da je revidentu znesek dajatev sporočen v roku treh let od datuma, ko je carinski dolg v tej zadevi po obravnavanih carinskih deklaracijah nastal, saj po poteku triletnega roka izterjava carinskega dolga zastara.
Tarča izpodbijanja je lahko vsako dolžnikovo pravno dejanje, zaradi katerega se je poslabšala njegova plačevitost in je zaradi tega nastopila nesposobnost izpolnitve obveznosti. S pravnim dejanjem razumemo vsako ravnanje dolžnika, iz katerega izvirajo pravne posledice in zaradi katerega se zmanjša dolžnikovo premoženje. Darilna pogodba je pravni posel, ki ustreza pojmu pravnega dejanja, ki se ga lahko izpodbija s paulijansko tožbo, ne glede na to, da tožence (še) nista lastnika sporne nepremičnine.