tožba zaradi molka organa – umik tožbe – stroški postopka
Če je po vložitvi tožbe zaradi molka drugostopenjskega organa ta odločbo izdal, z njo dokončno odločil o pritožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, izpodbijano odločbo prvostopenjskega organa odpravil, pritožnikovi zahtevi ugodil, gre za pravno situacijo iz prvega odstavka 39. člena ZUS-1. Ker je pritožnik na poziv izjavil, da pri tožbi ne vztraja, bi moralo sodišče prve stopnje postopek ustaviti na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZUS-1, posledično pa bi moralo o stroških postopka na podlagi petega odstavka 25. člena ZUS-1 odločiti po prvem odstavku 25. člena ZUS-1, torej po določbah ZPP.
dovoljena revizija – vrednostni kriterij – davek od dohodkov pravnih oseb
Revidentki odhodki za leto 2006 utemeljeno niso bili priznani na podlagi določb 11. in 20. člena ZDDPO-1, ter 2. točke Uvoda v SRS in SRS 21 in 22, saj gre za obveznosti, ki se nanašajo in izvirajo iz preteklih let in ki zato ne morejo biti predmet knjiženja in posledično davčno upoštevane kot odhodki v letu 2006.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga - odstop od sodne prakse – pomembno pravno vprašanje
Pri nobenem od zastavljenih vprašanj ne gre za pomembno pravno vprašanje v smislu citirane določbe; nekatera kažejo celo na predlagateljevo nerazumevanje odločitve in jasne obrazložitve sodišča druge stopnje.
stroški postopka – povrnitev stroškov postopka – tožba zaradi molka organa – po vložitvi tožbe izdana odločba upravnega organa
V primeru, ko je tožnik tožbo zaradi molka organa umaknil, ker je med sodnim postopkom pritožbeni upravni organ odločil o pritožbi in odpravil odločbo ter zadevo vrnil v ponoven postopek, in torej o tožnikovi pravici, obveznosti in pravni koristi ni bilo dokončno odločeno, nastane po presoji Vrhovnega sodišča za tožnika enak pravni položaj, kot je določen v tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 in se tožniku prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Prisojeni znesek plača toženec.
dovoljena revizija – davek na dodano vrednost – odbitek vstopnega DDV – pogoji za priznanje odbitka – sodna praksa sodišča EU – neverodostojne knjigovodske listine – vedenje o goljufivih transakcijah – objektivne okoliščine
Nedokazanost transakcij z verodostojnimi listinami, ni zadosten razlog za zavrnitev pravice do odbitka vstopnega DDV. Revident je namreč sporna vozila prejel in zanje prejel ustrezen račun. V takem primeru je za zavrnitev odbitka vstopnega DDV odločilno, ali je z objektivnimi okoliščinami izkazano, da je revident vedel ali bi moral vedeti, da sodeluje pri goljufivi transakciji.
predlog za dopustitev revizije – zavrženje predloga – pooblastilo za vložitev predloga - novo pooblastilo
Ker je bilo pooblastilo za vložitev predloga odvetniški družbi, ki je tožečo stranko zastopala v tej zadevi, izdano pred vročitvijo pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje (več kot leto pred tem), ne gre za novo pooblastilo v smislu določb drugega odstavka 95. člena ZPP.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZDavP-2 člen 157, 157/4.
dovoljenost revizije – vrednostni kriterij – sklep o zavrženju predloga za zadržanje davčne izvršbe – pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti – pomembno pravno vprašanje – jasna zakonska določba – zelo hude posledice niso posledice izpodbijanega akta
Trditveno in dokazno breme glede izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Ker pravica do vložitve predloga za zadržanje davčne izvršbe, ki jo revidentka uveljavlja z revizijo, ni izražena v denarni vrednosti, pogoj za dovoljenost revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 revizija ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z branjem oziroma jezikovno razlago zakonskega besedila.
Zelo hude posledice, kot pogoj za dovolitev revizije v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, morajo biti posledica odločitve, ki se izpodbija v upravnem sporu.
ZDR člen 88, 88/3, 109, 132. ZPP člen 367a, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije – dopuščena revizija – odpravnina ob upokojitvi – odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – protispisnost
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali mora delodajalec izplačati delavcu odpravnino ob upokojitvi, čeprav je delovno razmerje delavcu prenehalo na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, delavec pa se je upokojil po lastni volji po izteku odpovednega roka.
Revizija se dopusti glede bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pri odločanju o božičnici.
DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VS3005552
ZPP člen 367a, 367a/1. ZSPJS člen 23, 23/1, 23/1-5, 28, 28/2. ZJU člen 17, 17/4.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - dodatek za dvojezičnost
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je tožeča stranka, glede na določbo četrtega odstavka 17. člena Zakona o javnih uslužbencih v povezavi s peto alinejo prvega odstavka 23. člena in drugega odstavka 28. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, upravičena do dodatka za dvojezičnost na podlagi dejanske uporabe jezika ali šele od takrat, ko je to določeno kot pogoj za opravljanje dela.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost revizije po zakonu - zavrženje predloga - stroški postopka
Za denarne zahtevke, ki se nanašajo na obdobje po domnevno nezakonitem prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, je revizija dovoljena že po zakonu, ne glede na vrednost spornega predmeta.
Ne glede na to, kako je oblikovan izrek o stroških, gre vendarle za odločitev o stroških postopka. V zvezi z odločitvijo o pravdnih stroških revizija po zakonu ni dovoljena in je tudi v delovnem sporu sodišče ne more dopustiti.
ODŠKODNINSKO PRAVO - DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3005565
OZ člen 131, 131/2, 149. ZPP člen 367a.
predlog za dopustitev revizije – dopuščena revizija – odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost - nesreča pri delu - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti – nevarna dejavnost
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je ročno pomivanje in brisanje steklenih kozarcev v gostinstvu nevarna dejavnost v smislu drugega odstavka 131. člena Obligacijskega zakonika (OZ) in 149. člena OZ.
ZDDV člen 34, 40, 40/2. ZDDV-1 člen 1, 63, 67, 67/1a, 76b, 81, 82. ZUS-1 člen 94, 94/2. Šesta Direktiva Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaj držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero člen 2, 2/1, 2a, 17, 17/1,18, 18/1, 22, 22/3, 28, 28g, 28h. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 2, 2/1-a, 2/1-c, 167, 168, 168a, 178, 205, 220, 226.
Uredba Komisije (ES) št. 1925/2004 z dne 29. oktobra 2004 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe Sveta (ES) št. 1798/2003 o upravnem sodelovanju na področju davka na dodano vrednost člen 2.
davek na dodano vrednost - missing trader - neplačujoč gospodarski subjekt - odbitek DDV - pogoji za (ne)priznanje odbitka DDV - vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine - okoliščine na strani neplačujočega gospodarskega subjekta - dokazno breme - zmotna uporaba materialnega prava - sodbe SEU - nacionalno in evropsko pravo - ugovor retroaktivne uporabe zakona
Davčni zavezanec sme praviloma pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev od drugega davčnega zavezanca; 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun: 3. da gre za uporabo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij; 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo sistema DDV, oziroma če davčni zavezanec ni vedel ali moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt višje v dobavni verigi.
Vprašanje, ali so izpolnjeni pogoji za (ne)priznavanje pravice do odbitka vstopnega DDV, je treba presojati v skladu z nacionalno zakonodajo in pravom EU.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – odsotnost z dela - neupravičen izostanek z dela - neupravičena odsotnost z dela - letni dopust – izraba letnega dopusta
Dopust v osnovi ni namenjen izobraževanju delavca ali njegovi udeležbi kot predavatelja na strokovnih srečanjih. Ni pa ovira, da ga delavec porabi za kaj takega, kolikor navedene strokovne aktivnosti ne sodijo med delovne obveznosti oziroma niso odobrene kot službene odsotnosti. Toliko bolj pa v takih primerih velja, da imajo pri izrabi (odobritvi) letnega dopusta prednost potrebe delovnega procesa pred željami delavca.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – vinjenost na delovnem mestu – vinjenost na delu - veljavnost pogodbe o zaposlitvi – pisno opozorilo
Na zahtevo stranke sodišče v sporu o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga zgolj preveri, ali je imel delodajalec v ravnanju delavca podlago za podajo takega predhodnega opozorila. To pa je v tožnikovem primeru sodišče na podlagi izvedenih dokazov dovolj prepričljivo ugotovilo.
Glede na določbe 15. člena ZDR in naravo delovnega razmerja ter pogodbe o zaposlitvi se pisna pogodba o zaposlitvi, ki jo delodajalec ponudi v podpis delavcu, šteje za predlog pogodbe. Do sklenitve pisne pogodbe o zaposlitvi tako pride, ko delavec delodajalca obvesti, da sprejema ponudbo, oziroma ko delavec delodajalcu vrne tudi s svoje strani podpisani izvod pogodbe. Posebej to velja v primeru, ko imata delavec in delodajalec že sklenjeno pogodbo o zaposlitvi in gre v bistvu zgolj za sklenitev nove pogodbe.
brezposelnost – denarno nadomestilo – denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - nadomestilo za primer brezposelnosti – odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog – ustna odpoved - uveljavljanje nezakonitosti odpovedi - nezakonito prenehanje delovnega razmerja
Ustne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je sicer nezakonita, ni mogoče uvrstiti v nobenega od primerov iz 8. točke prvega odstavka 19. člena ZZZPB.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas – nadaljevanje dela – rok za sodno varstvo – rok za vložitev tožbe
Če delavec po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas z dopustitvijo delodajalca nadaljuje z delom, ne da bi formalno sklenil novo pogodbo o zaposlitvi, se po zakonu samem šteje, da je njegova pogodba o zaposlitvi za določen čas prešla v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
Šele ko delodajalec prekine delavčevo zaposlitev (sklicujoč se na potek pogodbe za določen čas), dejansko poseže v obstoj pogodbe o zaposlitvi, ki je po delavčevem mnenju prešla v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Zato šele takrat prične teči 30-dnevni rok za neposredno sodno varstvo v smislu določb tretjega odstavka 204. člena ZDR.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja – delo po navodilih delodajalca - nezakonito prenehanje delovnega razmerja
Sodišče je dopuščalo, da je tožnika samovoljno vzel s sabo na odrejeno vožnjo pri toženi stranki redno zaposleni voznik. Vendar to ni pomenilo dela po navodilih tožene stranke, tudi če je voznik samovoljno prepustil občasno upravljanje vozila tožniku. Če je tožena stranka v zvezi s tem bila zaradi omogočanja „dela na črno“ v prekrškovnem postopku, to ne vpliva na presojo sodišča, da bistveni elementi delovnega razmerja v smislu 4. člena ZDR niso bili podani.
ZZVZZ člen 34. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 229, 232.
začasna nezmožnost za delo - uveljavljanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja - prenehanje delovnega razmerja
Začasna nezmožnost za delo je odločilno dejstvo za priznanje pravice do nadomestila med začasno zadržanostjo z dela, ki je pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Do tega nadomestila oseba, ki ni v delovnem razmerju, ni upravičena.
Nadomestilo je vezano na odsotnost z dela zaradi bolezni. Zavarovanec, ki mu je delodajalec nezakonito odpovedal pogodbo o zaposlitvi, pa je po odpovedi, ne glede na njegovo zdravstveno stanje, odsoten z dela iz razlogov na strani delodajalca in ne zaradi bolezni. Zato njegova zdravstvena zmožnost v tem času nima nobenega vpliva na pravice iz zdravstvenega zavarovanja zaradi morebitnega uspeha v delovnem sporu.
naknadna odmera starostne pokojnine - pravnomočno odmerjena pokojnina - pokojninska osnova - pravnomočnost - zavrženje zahteve za novo odmero - novo dejstvo - obseg varovanja pravnomočnosti v upravni odločbi - obnova postopka – odstotno povečanje pokojnine
Tožnik se neutemeljeno sklicuje na določbe 181. člena ZPIZ-1, ki posebej urejajo le primer naknadnega priznanja določenega obdobja pokojninske dobe, dopolnjene pred uveljavitvijo pravice do pokojnine, ki pri odmeri pokojnine ni bilo upoštevano. Zgolj za ta primer zakon določa možnost odstotnega povečanja pokojnine. Za primer naknadnega ugotavljanja dohodkov, od katerih bi bila lahko odvisna višina pokojninske osnove, pa sedaj veljavni ZPIZ-1 nove odmere pokojnine posebej ne omogoča.
naknadna odmera starostne pokojnine - pravnomočno odmerjena pokojnina - pokojninska osnova - pravnomočnost - zavrženje zahteve za novo odmero - novo dejstvo - obseg varovanja pravnomočnosti v upravni odločbi
Za primer naknadnega ugotavljanja dohodkov, od katerih bi bila lahko odvisna višina pokojninske osnove, sedaj veljavni ZPIZ-1 nove odmere pokojnine posebej ne omogoča.
Če tožena stranka pokojninsko osnovo izračuna napačno, lahko zavarovanec zmotno ugotovljena dejstva uveljavlja v pritožbenem postopku, ali pa nova dejstva in nove dokaze (nove z vidika stranke in izpodbijane odločbe), ki so obstajala v času prvotnega odločanja, uveljavlja po pravnomočnosti z izrednim pravnim sredstvom obnove postopka.