ZKP člen 8, 240, 371, 371/1-8, 371/1-11, 420, 420/1-3, 420/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nedovoljen dokaz - pravica uporabe jezika v postopku – zasliševanje prič – dokazna ocena - zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Uveljavljeni kršitvi določb kazenskega postopka (8. in 240. člena ZKP v zvezi z zaslišanjem oškodovanca) Vrhovno sodišče presoja le, če so te kršitve vplivale na zakonitost izpodbijane pravnomočne sodbe (3. točka prvega odstavka 420. člena ZKP), česar pa zagovornika v zahtevah za varstvo zakonitosti ne zatrjujeta, še manj pa obrazlagata.
pripor - odreditev pripora - utemeljen sum – ponovitvena nevarnost - upoštevanje drugih kazenskih postopkov
Ob ugotavljanju okoliščin v zvezi z osumljenčevo osebnostjo se lahko sodišče opre tudi na podatke iz kazenskih postopkov, ki še niso pravnomočno končani. Ta okoliščina kaže na osumljenčev način življenja in odnos do izvrševanja kaznivih dejanj.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči zagrešili bistveni kršitvi določb postopka, ko se nista izrekli o (pritožbenih) navedbah, da je za vložitev tožbe glede razveljavitve sklepa toženke o prenehanju funkcije I. Ž. v izvršnem odboru toženke in ugotovitvi, da njegova funkcija v tem odboru ni prenehala, poleg tožnika aktivno stvarno legitimiran I. Ž.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006336
ZKP člen 354, 354/1, 371, 371/1-11.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotja med izrekom in razlogi sodbe - objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - sprememba opisa kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja – zakonski znaki kaznivega dejanja – udeležba pri kaznivem dejanju
Čeprav gre za dva ločena historična dogodka, pri čemer tisti, vsebovan v izreku sodbe, v obtožbi ni naveden in obratno, pa je sodišče ravnanje pravno opredelilo kot eno izmed dejanj v sklopu nadaljevanega kaznivega dejanja (en izmed skupaj 93 vnosov z ukazom po dvigu denarja), zato navedena sprememba v identiteto med obtožbo in sodbo ne posega.
Tudi v primeru, ko obdolženec ni izpolnil zakonskih znakov kaznivega dejanja, pač pa njegova odgovornost temelji na določbah KZ-1 o sostorilstvu ali udeležbi, mora biti v izreku sodbe navedeno konkretno ravnanje takega obdolženca.
Odločitev za namestitev obdolženca v psihiatrično kliniko je pogojena z ugotavljanjem in presojo dejanskih okoliščin v zvezi z njegovim duševnim stanjem in stopnjo ogroženosti njegovega zdravja in zdravja drugih ljudi, kar bo ugotovljeno s pomočjo izvedenca ustrezne stroke tekom nadaljnjega postopka.
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist – solastnina – stanovanje – uporabnina - sklepčnost tožbe
Zaradi specifičnosti razmerja med solastniki je tako pri uveljavljanju zahtevkov zaradi neupravičene pridobitve za sklepčnost tožbe treba postaviti tudi trditev o prikrajšanju. Vendar pa je v našem primeru tožničina trditev o prikrajšanju implicirana že v trditvi, da toženki proti njeni volji izključno sami uporabljata sporno nepremičnino, ki jo imata tudi v izključni posesti. V takšnem primeru podrobnejša konkretizacija prikrajšanja lahko vpliva le na odločanje o višini utemeljenega tožbenega zahtevka, ne more pa vplivati na sklepčnost tožbe.
nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe v naravi vrnjenega premoženja – pasivna legitimacija – lastninjenje – prehod lastninske pravice – vmesna sodba
Za zahtevek po 2. odst. 72. čl. je pasivno legitimiran tisti, ki mora premoženje, od katerega je imel korist, vrniti, to pa sta po odločbi o denacionalizaciji tako država kot druga toženka. Od uveljavitve ZDen pa do lastninjenja so bile namreč nepremičnine v premoženju pravne prednice druge toženke, od olastninjenja dalje pa v premoženju države. Obveznost vsake od njiju po 72/2 čl. ZDen je sorazmerna času trajanja njenega lastništva na nepremičninah.
Sodišče prve stopnje bi moralo, ko je z vmesno sodbo odločalo o tem, ali je zahtevek zoper njo po podlagi utemeljen, odločiti tudi, za katero obdobje je zahtevek utemeljen, torej v katerem obdobju je bila pravna prednica druge toženke lastnica spornih nepremičnin.
tožba za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – zavrženje revizije – pravni interes za revizijo
Vrhovno sodišče ugotavlja, da prva toženka, ki se glede na revizijski predlog zavzema za spremembo izpodbijane sodbe z zavrnitvijo tožbenega zahtevka, nima pravnega interesa za revizijo. Revidentka bi namreč morala kot verjetno izkazati, da bi ugoditev reviziji pomenila zanjo določeno pravno korist, ki je
brez tega ne bi mogla doseči. Ker pa izpodbijana sodba v ničemer ne posega v njen pravni položaj oz. je k ničemer ne bremeni, revidentka tega, tudi če bi z revizijo uspela, ne more izboljšati.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006298
ZKP člen 12, 67, 67/2, 371, 371/2, 372, 372-5. KZ člen 111, 112. URS člen 29, 29-2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - pravica do formalne obrambe - zagovornik - čas za pripravo obrambe - kršitev kazenskega zakona - zastaranje – pravnomočnost – odločba o kazenski sankciji - odločba o premoženjskopravnem zahtevku - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa
Res je, da je pravica do obrambe z zagovornikom (pravica do formalne obrambe) ena temeljnih pravic, a jo je obsojenec zavestno uporabil v nasprotju z njenim namenom.
Kršitve s področja civilnega materialnega prava, ki naj bi bila storjena v odločbi o premoženjskopravnem zahtevku, z zahtevo za varstvo zakonitosti v kazenskem postopku ni mogoče izpodbijati.
Sodišče prve stopnje delavcev, ki naj bi bili na zboru delavcev proti uvedbi stečajnega postopka, ni zaslišalo, svoje odločitve o tem pa ni obrazložilo, vendar je pritožbeno sodišče v svojih razlogih ustrezno pojasnilo, zakaj izvedba
predlaganega dokaza za odločitev sodišča ni bila bistvena. Kršitev iz 22. člena URS zato po presoji revizijskega sodišča ni podana, prav tako pa iz istih razlogov ni podana kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
„Ali je sodišče druge stopnje s tem, ko ni odgovorilo na pritožbeni ugovor, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo dokazni predlog, naj vpogleda v spis N 67/97 in v račun za nakup pralnega stroja zaradi ugotovitve lastništva pralnega stroja, zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka?"
dovoljenost predloga za dopustitev revizije – pobotni ugovor – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Res je, da je v primeru, kadar sodišče ugotovi obstoj ali neobstoj toženčeve terjatve do višine tožnikove terjatve, odločitev o dovoljenosti predloga za dopustnost revizije oziroma neposredne direktne revizije odvisna od velikosti zneska tožnikove terjatve, v našem primeru je to 4.597,73 EUR. Vendar pa sodišče prve stopnje ni odločilo, da nasprotna terjatev toženih strank ne obstoji le do višine terjatve tožnikov, ampak je odločilo, da nasprotna terjatev toženk v višini 100.000,00 EUR ne obstoji. V tem primeru se za odločitev vzame vrednost 100.000,00 EUR, kar pa seveda pomeni, da je dovoljena direktna revizija.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga – odstop od sodne prakse - plačilo za dejansko opravljeno delo - dodatek za stalnost
Glede vprašanja plačila po dejanskem delu judikati Vrhovnega sodišča, ki jih tožnica ponuja za primerjavo, ne obravnavajo enake situacije, kot je sporna. V navedenih zadevah je, kot je v predlogu tudi navedeno, šlo za zahtevke za plačilo po dejanskem delu, kar pomeni, da so tožeče stranke dejansko opravljale delo drugega delovnega mesta oziroma formacije in ne dela na formaciji, na kateri so bile razporejene ter so zahtevale plačilo za delo na drugem delovnem mestu. Tožničin zahtevek ni tak, saj zahteva višje plačilo, ker meni, da delovno mesto, na katerem je razporejena, ni ustrezno ovrednoteno glede na primerljiva delovna mesta. Glede odločitve o takem zahtevku pa odstop od sodne prakse oziroma neenotna praksa višjega sodišča ni izkazana.
ZDDV-1 člen 63, 63/1, 67, 67/1. ZDavP-2 člen 36. Šesta Direktiva Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaj držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero člen 2, 2/1, 2/a,17, 17/1,18, 18/1, 22, 22/3, 28, 28/g, 28/h. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 2, 2/1-a, 2/1-c, 167, 168, 168/a, 178, 220, 226.
dovoljena revizija - davek na dodano vrednost - odbitek vstopnega DDV - pogoji za zavrnitev odbitka - sodna praksa Sodišča EU - neizkazanost transakcije z verodostojnimi knjigovodskimi listinami - objektivne okoliščine, ki kažejo, da je kupec vedel ali bi moral vedeti, da sodeluje pri goljufiji
Po presoji revizijskega sodišča ravnanje revidenta, s tem, ko je do tedaj njemu neznani osebi izročil večjo količino gotovine kot aro, kljub izrecni prepovedi gotovinskega poslovanja s tovrstnimi zneski, in ne da bi pridobil kakršnokoli zagotovilo o verodostojnosti ponudbe, ni razumno skrbno ravnanje osebe, ki se ukvarja z gospodarsko dejavnostjo, in v kombinaciji z indici, ki so upravičeno kazali na nepravilnost ali goljufijo v sferi izdajatelja računov, predstavlja objektivno okoliščino, na podlagi katere bi revident vsaj moral vedeti, da je sodeloval pri transakciji, povezani z goljufijo prodajalca.
ZDDV člen 34, 40, 40/2. ZDDV-1 člen 1, 63, 67, 67/1.a, 76b, 81, 82. ZUS-1 člen 92, 94, 94/2. Šesta Direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) člen 2, 2/1, 2a, 17, 17/1,18, 18/1, 22, 22/3, 28, 28g, 28h. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. 11. 2006 člen 2, 2/1a, 2/1c, 167, 168, 168a, 178, 205, 220, 226. Uredba Komisije (ES) št. 1925/2004 z dne 29. oktobra 2004 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe Sveta (ES) št. 1798/2003 o upravnem sodelovanju na področju davka na dodano vrednost člen 2.
dovoljena revizija - davek na dodano vrednost - missing trader - neplačujoč gospodarski subjekt - odbitek DDV - pogoji za (ne)priznanje odbitka DDV - vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine - zmotna uporaba materialnega prava - sodbe SEU - nacionalno in evropsko pravo - ugovor retroaktivne uporabe zakona
Davčni zavezanec sme praviloma pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev od drugega davčnega zavezanca; 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun; 3. da gre za uporabo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij; 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo sistema DDV, oziroma če davčni zavezanec ni vedel ali moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt višje v dobavni verigi.
Vprašanje, ali so izpolnjeni pogoji za (ne)priznavanje pravice do odbitka vstopnega DDV je treba presojati v skladu z nacionalno zakonodajo in pravom EU.
predlog za dopustitev revizije – dopuščena revizija – dodatek na delovno dobo – osnovna plača
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je dodatek za delovno dobo lahko vključen v osnovno plačo, ki je zaradi tega bistveno višja od osnovne plače, določene v kolektivni pogodbi.
predlog za dopustitev revizije – socialni spor – dovoljenost revizije po zakonu – zavrženje predloga
Ker je revizija v sporu o pravici iz obveznega zdravstvenega zavarovanja dovoljena po samem zakonu, je predlog za dopustitev revizije v takem sporu nedovoljen.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - sprejem ponudbe nove pogodbe - ustrezna zaposlitev – sorazmerni del odpravnine
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali gre za ustrezno novo zaposlitev tudi v primeru zaposlitve delavca na delovnem mestu v drugem kraju, do katerega delavec od svojega bivališča nima javnega prevoza, ki ne bi v obe smeri trajal več kot tri ure, se pa na delo vozi z lastnim prevoznim sredstvom, s tem da čas vožnje v obe smeri skupno traja eno uro in deset minut.
Revizija se dopusti glede bistvenih kršitev določb postopka in materialno pravne presoje v zvezi z odločitvijo o obstoju protipravnosti in krivde ter višino dosojene odškodnine.