bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih - zahteva za sodno varstvo - presoja navedb zahteve - enako varstvo pravic - pravica do sodnega varstva - obrazložitev odločbe
Za zagotovitev pravice do poštenega sojenja in zaupanja v sodstvo je velikega pomena, da lahko stranka, pa čeprav njenemu zahtevku ali pravnemu sredstvu ni ugodeno, spozna, da se je sodišče z njenimi argumenti seznanilo in jih obravnavalo.
ZP-1 člen 42, 42/1, 42/3, 59, 59/3, 156 in 156/1-3.
zastaranje postopka o prekršku - zastaranje pregona – pretrganje zastaranja - postopek z zahtevo za sodno varstvo – kršitev materialnih določb zakona - preizkus in posredovanje zahteve za sodno varstvo pristojnemu sodišču - pridobitev seznama vodenih postopkov - odstop zadeve drugemu sodišču
Zastaranja postopka o prekršku ne morejo pretrgati procesna dejanja, ki so namenjena formalnim odločitvam v postopku in niso neposredno namenjena h končnemu cilju izreka sankcije.
prodaja kmetijskega zemljišča - izstavitev zemljiškoknjižne listine – neveljavnost pogodbe – odstop od pogodbe – plačilo kupnine – sodelovalna dolžnost – upnikova zamuda – plačilo kupnine pred ureditvijo zemljiškoknjižnega stanja – položitev kupnine pri sodišču
Odklonitev sporočitve številke bančnega računa prodajalcev pomeni neizpolnitev sodelovalne dolžnosti in s tem upnikovo zamudo. Ne upnikova in ne dolžnikova zamuda pa sama po sebi ne pomeni prenehanja pogodbene obveznosti. Ko gre za pogodbeni dogovor o plačilu kupnine pred prenosom lastninske pravice na nepremičnini, nastane za dolžnika neugodno stanje, saj zaradi upnikovega nesodelovanja ne more opraviti izpolnitve, še vedno pa obstoji njegova obveznost plačila pred izpolnitvijo nasprotne stranke. Zato pravni red zagotavlja dolžniku možnost, da izpolnitev namesto upniku opravi tako, da predmet izpolnitve (kupnino) položi pri sodišču. S tem bi prenehala obveznost kupca do prodajalcev in bi dospela obveznost prodajalcev za izstavitev zemljiškoknjižne listine.
odgovornost države - škoda, povzročeno s strani zapornika - poškodovanje zapornika - deljena odgovornost - prispevek oškodovanca - višina nepremoženjske škode - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmnajšanja življenjske aktivnosti - strah
Tožniku zaradi žaljenja toženca oz. njegove besedne provokacije ni mogoče očitati deljene odgovornosti za škodo (171. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ), ki je nastala kot posledica veliko hujšega napada toženca. Vrhovno sodišče je že večkrat pojasnilo, da podcenjujoč odnos in žaljivke ne dajejo nikomur pravice do fizičnega obračunavanja, zato prispevka toženca ni.
dopuščena revizija – denacionalizacija – stroški vzdrževanja in upravljanja z nepremičnino – odstop od sodne prakse
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je bilo materialno pravo v zvezi z upoštevanjem stroškov vzdrževanja in upravljanja z nepremičnino pravilno uporabljeno.
Obdolženčeve slabe premoženjske razmere, odvisnost od mamil, število in časovna povezanost očitanih kaznivih dejanj ter predhodna kaznovanost utemeljujejo sklep, da je odreditev pripora nujna za varnost ljudi in njihovega premoženja oziroma da v konkretnem primeru pripora ne bi bilo mogoče nadomestiti z milejšim ukrepom.
izpolnitev pogodbe – napaka volje – pravna napaka – vpis v zemljiško knjigo – prodaja nepremičnine
Pravno dejstvo, ki omejuje lastninsko pravico, lahko predstavlja tudi pogodba, na podlagi katere lahko tretji zahteva vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo.
ZEMLJIŠKA KNJIGA - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS0015751
SPZ člen 10. ZZK-1 člen 8, 8/2. ZIZ člen 254, 254/2.
prodajna pogodba - prodaja nepremičnine - pridržek lastninske pravice - sporazum o zavarovanju denarne terjatve - zastavna pravica na nepremičnini - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - pridobitev zastavne pravice na nevpisani nepremičnini - obstoj zastavne pravice - dobra vera pridobitelja
Podobno kot velja za načelo zaupanja v zemljiško knjigo zgolj pošteno ravnanje pridobitelja za dobroverno pridobitev zastavne pravice na nevpisani nepremičnini ne zadošča. Na drugi strani mora obstajati tudi neskrbno ravnanje pravega lastnika te nepremičnine, ki ni poskrbel za ustrezno publiciteto resničnega lastninskega stanja. V konkretnem primeru ni dvoma, da je utemeljen očitek zoper tožničinega pravnega prednika, da bi moral poskrbeti, da bi bilo iz prodajne in prodajne pogodbe s pridržkom, sklenjene s tožencem, razvidno, da gre za povezan pravni posel, ki slednjega omejuje pri razpolaganju s stanovanjem.
Okoliščine, s katerimi je bila toženka seznanjena, da je O. stanovanje pridobil na podlagi prodajne pogodbe, ki sporazumu o zavarovanju denarne terjatve ni bila priložena, da se je toženec poslovno ukvarjal s posojanjem denarja fizičnim in pravnim osebam, da je lastninsko pravico na zastavljenih nepremičninah pridobil na podlagi sklenjenih prodajnih pogodba s svojimi posojilojemalci, da je toženec zavarovanja obveznosti z naslova posojil izvajal s sklepanjem prodajnih pogodb s pridržkom lastninske pravice, bi pri toženki morale vzbuditi dvom v resničnost izkazanega lastniškega stanja stanovanja. Tako bi morala preveriti, ali je bila tudi v tem primeru sklenjena prodajna pogodba s pridržkom lastninske pravice in kakšne bi lahko bile njene pravne posledice za konkretno zavarovanje, ter kaj izkazuje posest stanovanja. Dvom v resničnost lastninskega stanja bi se ji moral poroditi tudi ob odsotnosti verige originalnih prodajnih pogodb glede stanovanja, še posebej ob upoštevanju drugega odstavka 254. člena ZIZ.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Situacija, v kateri je stranka sodnica instančnega sodišča, sama po sebi ne more biti utemeljen razlog za izgubo zaupanja strank v odločanje pristojnega sodišča in zato tudi ne razlog za delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP.
DEDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0015721
ZD člen 220. ZPP člen 367.a, 367.c, 367.c/3.
dopuščena revizija - prijava terjatve v zapuščinskem postopku – obligacijska terjatev – upnik – stranka zapuščinskega postopka – sklep o dedovanju – učinek pravnomočnosti sklepa
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se šteje, da obligacijska terjatev do zapustnika ne obstaja, če je upnik, ki je hkrati stranka zapuščinskega postopka, v tem postopku ne prijavi.
zahteva za varstvo zakonitosti – dovoljenost – druga odločba - pomembno pravno vprašanje
Zahtevo za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno sodno odločbo, s katero kazenski postopek ni bil končan (druga odločba - v obravnavanem primeru sklep o zavrženju zahteve za obnovo), se sme vložiti le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VS0015651
ZPP člen 367a, 367c.
dopuščena revizija - delitev solastnine – sporazum o delitvi solastnine – učinki izvensodnega sporazuma na nepravdni postopek
Revizija se dopusti glede vprašanja učinkov med solastniki zunajsodno sklenjenega sporazuma o načinu delitve solastnine v času odprtega nepravdnega postopka za delitev solastnega premoženja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS2006294
ZKP člen 39, 39-6, 258, 302, 302/1, 307, 371, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1, 372-4. KZ-1 člen 240, 254, 254/1. URS člen 29, 29-2, 29-3, 29-4.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - razlogi o odločilnih dejstvih - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - privilegij zoper samoobtožbo - izjave obdolženca v davčnem postopku - izločitev izvedenca - sojenje v nenavzočnosti - odstranitev obtoženca iz sodne dvorane - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - navidezni stek - načelo inkluzije - načelo konsumpcije - pravna opredelitev - davčna zatajitev - poskus - dokončano kaznivo dejanje
Zgolj subjektivno prepričanje obsojenca o (ne)pristranskosti izvedenca, ki ni podprto z nobeno konkretno okoliščino, ki bi lahko objektivno vzbujala dvom o nepristranskosti, ne more biti razlog za izločitev.
Stališče, da kaznivo dejanje davčne zatajitve ne more biti dokončano že z vložitvijo davčne prijave, ampak šele, ko davčni organ na podlagi prijavljenih lažnih podatkov izda odmerno odločbo, se nanaša na odmero davka na podlagi odmerne odločbe davčnega organa in ne na primer kot je obravnavani, torej na plačevanje davka na podlagi obračuna, ki ga izvrši sam zavezanec (samoobdavčitev).
Dopustitev revizije glede vprašanja pravilne uporabe 286.b člena ZPP v zvezi s pritožbenim uveljavljanjem bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 4. točke drugega odstavka 339. člena ZPP glede stvarne pristojnosti sodišča.
predlog za dopustitev revizije – nedovoljen predlog – opredelitev vrednosti spornega predmeta - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker toženec v predlogu za dopustitev revizije ni izkazal, da je pravočasno ugovarjal, da vrednost spornega predmeta ni navedena, Vrhovno sodišče šteje, da vrednosti spornega predmeta ni bila navedena, kar pa ima za posledico, da nobena od strank nima pravice do revizije.
priznanje tuje sodne odločbe - pravno nasledstvo – subjektivna identiteta – javni red – učinek procesnih dejanj – sklep o dedovanju – vesoljno nasledstvo – prehod terjatve na dediče – priznanje dajatev
Podana je subjektivna identiteta med nasprotno udeleženko in Ljubljansko banko Osnovno banko – Ekspozitura Otoka, ki ji je bila naložena izpolnitev obveznosti v sodbi, katere priznanje se predlaga. Ljubljanska banka Osnovna banka je bila nekaj časa samostojna pravna oseba, v relevantnem spornem obdobju pa ne več.
Procesno dejanje, ki ga je v zadevi P 1512/91 pred sarajevskim sodiščem opravila Ljubljanska banka Osnovna banka – Ekspozitura Otoka (odgovor na tožbo), učinkuje tudi v razmerju do nasprotne udeleženke, zato ugovor iz 96. člena ZMZPP ni utemeljen. Ne drži namreč, da gre za dve samostojni pravni osebi, temveč je bila Ljubljanska banka, Glavna filiala Sarajevo – Ekspozitura Otoka, del Ljubljanske banke d. d.
Ni odločilno, da iz sklepa o dedovanju ni razvidno, da je predmet dedovanja tudi sporna terjatev. Glede na dejstvo, da je tudi v pravu Bosne in Hercegovine uveljavljeno načelo tako imenovanega vesoljnega nasledstva in upoštevaje, da je sklep o dedovanju deklaratorna sodna odločba, Vrhovno sodišče ugotavlja, da je prehod terjatve z zapustnika na zakonitega dediča – predlagatelja izkazan na dovolj kvalificiran način.
ZPP člen 25, 25/2. ZIZ člen 62, 62/2, 256, 256/1, 256/2.
spor o pristojnosti – predhodna odredba – pravnomočnost sklepa o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Po določbah prvega in drugega odstavka 256. člena ZIZ je pravnomočnost sklepa o ugovoru iz drugega odstavka 62. člena istega zakona tista pravno relevantna okoliščina, ki je odločilnega pomena za razmejitev pristojnosti odločanja o predlogu za zavarovanje s predhodno odredbo (in za samo zavarovanje) glede na stadij konkretnega postopka.
zahteva za varstvo zakonitosti – rok za vložitev – vročitev odločbe
Če pravnomočna odločba obdolžencu ni bila vročena, ker je le-ta prej umrl, rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti začne teči z dnem vročitve odločbe zagovorniku.