ZOro-1 člen 2, 3, 3/3, 25, 81, 81/1-7, 81/1-19. ZP-1 člen 156 in 156/1-4, 171. ZKP člen 424, 424/1.
kršitev materialnih določb zakona – orožje - strelivo – posest orožja in streliva – hramba orožja in streliva – odvzem predmetov – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Določbe glede pravilne hrambe orožja in streliva (25. člen Zoro-1) se lahko nanašajo le na orožje oziroma strelivo, katerega posest je po zakonu dovoljena.
ZP-1 člen 2, 2/2, 156, 156-4. ZVCP-1 člen 38. ZPrCp člen 52.
kršitev materialnih določb zakona - časovna veljavnost zakona - meje sankcioniranja prekrškov - milejši predpis – uporaba milejšega zakona - glavna in stranska sankcija
Če novejši predpis določa višjo globo in manjše število kazenskih točk, na vprašanje, katera sankcija bo za storilca imela hujše posledice, ni mogoče odgovoriti samo s primerjavo zagroženih sankcij, temveč mora sodišče primerjati vsaj še določbe obeh zakonov, ki določajo pogoje za odvzem vozniškega dovoljenja in poznati okoliščine na strani storilca.
ZP-1 člen 55, 59, 59/3, 167, 167/2. URS člen 22, 23.
bistvena kršitev določb postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - zahteva za sodno varstvo - presoja navedb zahteve – enako varstvo pravic – pravica do sodnega varstva – obrazložitev odločbe
Ker predstavlja zahteva za sodno varstvo v konkretnem primeru edino stopnjo sodnega varstva v postopku o prekršku, je dolžnost sodišča, da presodi vse pravno relevantne navedbe zahteve za sodno varstvo, treba razlagati nekoliko širše kot v primeru, ko sodišče druge stopnje presoja pravilnost in zakonitost sodbe, ki jo je izdalo sodišče prve stopnje.
ZIZ člen 35, 35/4, 166, 166/1, 166/2. ZPP člen 25, 25/2.
spor o pristojnosti – izvršba na nepremičnine – dodatno sredstvo izvršbe – nepremičnine z območja različnih sodišč
Če upnik med izvršilnim postopkom predlaga za izvršbo poleg ali namesto že dovoljenih sredstev oziroma predmetov izvršbo na nepremičnine, ki ležijo na območju različnih sodišč, je v takem primeru krajevno pristojno za dovolitev izvršbe tisto sodišče, na območju katerega je nepremičnina, ki je kot predmet izvršbe v predlogu za izvršbo navedena na prvem mestu.
CZ člen 57, 57/1. ZObr člen 77, 77/1. PZ člen 659, 659/1, 662, 663. ZPP Člen 339, 339/2-14.
povrnitev škode - pomorska agencija – pristaniški agent – ladijski prevoz orožja - zaplemba orožja v carinskem postopku
Po določbi prvega odstavka 659. člena PZ se s pogodbo o pomorski agenciji pomorski agent zaveže, da bo na podlagi splošnega ali posebnega pooblastila v imenu in za račun naročitelja opravljal pomorske agencijske posle, naročitelj pa, da bo agentu povrnil stroške in plačal nagrado. Tožena stranka je bila očitno tako imenovani pristaniški agent. Ta se ukvarja s posli, ki se nanašajo na prihod, bivanje ladje v pristanišču in njen odhod. Pri tem zastopa ladjarja in mu pomaga pri komercialnih poslih, postopkih pred državnimi organi in drugih opravilih, pri katerih je treba poznati lokalne razmere.
V fazi preizkusa, ali so podani razlogi za pripor, sodišče ne presoja po načelu proste presoje dokazov, ali so posamezna odločilna dejstva dokazana ali ne, temveč presoja zgolj, ali zbrani dokazi in podatki zadoščajo za utemeljen sum, da je obdolženec izvršil kaznivo dejanje, ocena dokazov (vključno z oceno njihove zakonitosti in verodostojnosti) pa je pridržana razpravljajočemu senatu na glavni obravnavi.
izstop družbenika iz družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) - izplačilo vrednosti poslovnega deleža – trditveno in dokazno breme – prekluzija – koncentracija postopka - pospešitev postopka - onemogočanje zlorabe procesnih pravic
V primeru, ko sodišče v nasprotju z določbami 286. člena ZPP ni upoštevalo prekluzije, je pri odločanju upoštevalo dejstva, ki so sicer relevantna (lahko tudi ključna) za vsebinsko pravilno odločitev. Lahko se zastavi vprašanje, ali je sodba, ki temelji na okrnjeni dejanski podlagi sploh lahko (bolj) zakonita in pravilna kot tista, ki upošteva vsa (ali pa vsaj popolnejša) relevantna dejstva. Argument za stališče, da tudi takšna kršitev pravil o prekluziji (lahko) pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka, je ta, da bi nasprotno stališče privedlo do tega, da bi se sodišča uporabi določb o prekluziji izogibala, saj sankcije zaradi njihove neuporabe ne bi bilo. Odgovornost sodišča je, da v konkretnem primeru najde pravo ravnovesje med zagotovitvijo koncentracije in pospešitve postopka na eni strani ter težnjo po zagotavljanju materialno pravilne sodbe na drugi. V ozadju ureditve prekluzije pa ni le zagotovitev koncentracije in pospešitve postopka, pač pa lahko tudi onemogočanje zlorabe procesnih pravic. Prepoved zlorabe pravic sicer ne izključuje nujno procesne taktike – vendar le znotraj meja, ki jih določa zakon – v tem primeru 286. člen ZPP.
ZBan-1 člen 230, 230/3, 231. ZTFI člen 520a, 520a/1, 520a/4. Pravilnik o medsebojnem sodelovanju nadzornih organov člen 1, 10.
podtopek nadzora nad poslovanjem bank - prošnja za posredovanje podatkov Agenciji za trg vrednostnih papirjev – zahteva za posredovanje podatkov Agenciji za trg vrednostnih papirjev – sodelovanje Banke Slovenije z nadzornimi organi v Republiki Sloveniji – lex specialis
Določba 520a. člena ZTFI je splošnejša od določbe 230. člena ZBan-1, saj zadeva širši krog oseb, ki morajo posredovati Agenciji za trg vrednostnih papirjev zahtevane podatke. Zajema državne organe, organe lokalnih skupnosti, nosilce javnih pooblastil ter druge pravne osebe in organizacije, torej vse pravne osebe, ki razpolagajo s podatki, potrebnimi za odločitev Agencije. Določba 230. člena ZBan-1 nasprotno zadeva le nadzorne organe, med katere sodi tudi tožnica. Določba je zato v razmerju do določbe 520a. člena ZTFI lex specialis. Tako se pokaže, da se je toženka oprla na napačno zakonsko podlago, ko je od tožnice zahtevala podatke, ki jih je opravičevala s sumom, da dve banki nista poročali v skladu z določbami 3. poglavja ZTFI. Posledično je toženka napačno uporabila določbo četrtega odstavka 520a. člena ZTFI in izrekla tožnici denarno kazen.
ZP-1 člen 21, 26, 155, 155/1-8, 156, 156-4, 158, 158/2.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – obrazložitev - kršitev materialnih določb zakona – odločba o sankciji – izpodbijanje odločitve o sankciji - splošna pravila za odmero sankcije - opomin
Izrekanje opomina po prvem odstavku 21. člena ZP-1 ni utemeljeno že z obstojem katerih
koli olajševalnih okoliščin, temveč mora biti prekršek storjen v
okoliščinah, ki jim je mogoče pripisati posebno težo. Pri tem prekrškovni organ oziroma sodišče prvenstveno upošteva objektivne okoliščine v času storitve prekrška (stopnja ogrožanja oziroma kršitve zavarovane dobrine, kraj, čas, način storitve), upoštevati pa je tudi okoliščine na strani storilca (stopnja odgovornosti za prekršek, nagibi storilca, njegovo prejšnje življenje ipd.).
V primeru prekrškov, pri katerih gre za višjo stopnjo ogrožanja oziroma kršitve zavarovane dobrine, mora biti izrek opomina še toliko bolj izjemen oziroma omejen na primere, v katerih so podane posebej tehtne olajševalne okoliščine.
Zaključek sodišča, da zgolj odmaknjenost dogodka ter nekaznovanost pravne osebe v obravnavanem primeru utemeljujeta izrek opomina po prvem odstavku 21. člena ZP-1, je materialnopravno napačen.
garancija za brezhibno delovanje stvari – garancijski rok – začetek teka garancijskega roka – zahtevek za znižanje kupnine – primopredajni zapisnik – oseba, upravičena za podpis primopredajnega zapisnika – kršitev razpravnega načela
Primopredajni zapisnik lahko podpiše širši krog oseb in ne le tisti, ki so sicer pooblaščeni za sklepanje pravnih poslov v imenu in za račun pravne osebe.
bistvena kršitev določb pravdnega sodišča - pravica do izjave v postopku – obrazložitev odločbe sodišča druge stopnje - opredelitev do pritožbenih navedb
Pravici stranke, da se v (tudi pritožbenem) postopku izjavi, ustreza obveznost sodišča, da se z navedbami stranke seznani ter da se do njih, če so dopustne in za odločitev relevantne, in če niso očitno neutemeljene, v obrazložitvi svoje sodbe tudi opredeli. Ker se do takšnih pritožbenih navedb sodišče druge stopnje ni opredelilo, je s tem storilo kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZP-1 člen 59, 59/3, 133, 133/2, 155, 155/1-8, 167, 167/2.
bistvena kršitev določb postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - zahteva za sodno varstvo - pravica do sodnega varstva - obrazložitev - presoja pritožbenih navedb – dokazna ocena
Razlikovati je treba med položajem, ko sodišče v sodbi o zahtevi za sodno varstvo ne presodi vseh navedb zahteve, in položajem, ko "sodba nima razlogov", ki ga kot absolutno bistveno kršitev določb postopka določa 8. točka prvega odstavka 155. člena ZP-1 - v okviru te kršitve se presoja le tiste očitke zahteve za varstvo zakonitosti, ki se nanašajo na odločilna dejstva, o katerih nista zavzela stališča niti prekrškovni organ niti sodišče.
ZP-1 člen 2, 2/2, 52, 156, 156-4. ZOIzk člen 18. ZOIzk-1 člen 24.
kršitev materialnih določb zakona - časovna veljavnost zakona – načelo zakonitosti - meje sankcioniranja prekrškov – milejši predpis - uporaba milejšega zakona
Pri presoji, kateri zakon je milejši, je potrebno upoštevati načeli konkretnosti in alternativnosti: zakona je treba primerjati na podlagi vseh tistih določb, ki se
in concreto
morejo uporabiti zoper določenega storilca, nato pa v celoti uporabiti tisti zakon, ki se pri tem pokaže za milejšega.
ZP-1 člen 57, 57/6, 62, 62-2, 65, 65/5. URS člen 22, 29.
pravice obrambe - enako varstvo pravic - hitri postopek - zahteva za sodno varstvo - razlogi za vložitev zahteve za sodno varstvo - možnost izjave o prekršku - pravica do poštenega postopka - opis dejanskega stanja - opis prekrška – odločanje sodišča
Dolžnost sodišča, da pred odločitvijo o zahtevi za sodno varstvo storilca seznani z obremenilnim gradivom in mu omogoči, da se o njem izjavi, izhaja že iz temeljnih jamstev poštenega postopka.
Zapis policistov v sklepu o pridržanju tako po obsegu kot tudi po vsebini ne more nadomestiti bistveno bolj konkretiziranega opisa dejanskega stanja obeh prekrškov, ki ga je prekrškovni organ sestavil po vložitvi zahteve za sodno varstvo in s katerim storilec pred odločitvijo sodišča ni bil seznanjen.
ZP-1 člen 59, 59/3, 135, 155, 155/1-8, 167, 167/2. URS člen 22, 23, 25.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih - zahteva za sodno varstvo - presoja navedb zahteve - enako varstvo pravic - pravica do sodnega varstva - obrazložitev odločbe
Zahteva za sodno varstvo je edino redno pravno sredstvo zoper odločbo o prekršku, ki jo izda prekrškovni organ v hitrem postopku in predstavlja edino stopnjo sodnega varstva v postopku o prekršku, zato je treba dolžnost sodišča, da presodi vse pravno relevantne navedbe zahteve za sodno varstvo, razlagati še nekoliko širše kot v primeru, ko sodišče druge stopnje presoja pravilnost in zakonitost sodbe, ki jo je izdalo sodišče prve stopnje.
ZP-1 člen 55, 55/2, 57, 57a, 57b, 62a, 62a/1-2, 171. ZKP člen 427.
hitri postopek o prekršku - plačilni nalog - možnost izjave o prekršku - postopek pred prekrškovnim organom – meje preizkusa odločbe prekrškovnega organa - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Če je v postopku o prekršku izdan plačilni nalog, se pravica do izjave zagotavlja tako, da se v fazi postopka pred prekrškovnim organom omogoča predvsem seznanitev z relevantnim procesnim gradivom, stališče do dejanskih in pravnih podlag zadeve pa kršitelj zavzame v zahtevi za sodno varstvo.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - izvršitev odločb - izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja – prenehanje veljavnosti in uporabe zakona - uporaba spremenjenih določb - odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja
S tem, ko sodišče z izpodbijano sodbo ni odločalo o storilčevem predlogu za odložitev izvršitve sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ni zagrešilo
bistvene kršitve določb postopka o prekršku
po drugem odstavku 155. člena ZP-1, saj
se o tovrstnem predlogu storilca odloča s posebnim sklepom po pravnomočnosti odločitve o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, torej v fazi izvrševanja te sankcije.
uporaba nepremičnine brez pravne podlage - poslovni prostori - uporabnina – višina uporabine
Tožeča stranka je ves čas postopka uveljavljala plačilo uporabnine, kar po določbi 198. člena OZ ustreza (prav) pojmovanju koristi, ki jo ima nekdo od uporabe stvari v svojo korist. Poleg tega je tožeča stranka zaradi utemeljevanja višine tožbenega zahtevka kot (njenega) prikrajšanja smiselno predlagala (še) dokaz z izvedencem, ki ga je sodišče tudi izvedlo, in sicer prav za ugotovitev višine ustrezne uporabnine za celotno obdobje sporne uporabe poslovnih prostorov s strani tožene stranke.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - različna dejanska podlaga
Tožeča stranka je s tožbo zahtevala plačilo šestih računov, ki jih je izdala toženi stranki za dobavo blaga po šestih naročilih. Podrejeno je zahtevek za plačilo opirala na odškodninsko podlago, ker naj bi se bilo dobavljeno blago zaradi malomarnega ravnanja tožene stranke izgubilo. Ne glede na to, kakšna je pravna podlaga za zahtevek, iz navedb tožeče stranke izhaja, da se zahtevki po računih opirajo na različno dejansko podlago.