spor o pristojnosti - izvršba na podlagi menice – izključna krajevna pristojnost – menični spor – spor iz najemnega razmerja
Menica je abstrakten pravni posel, zato ni relevantno, kakšne pravne narave je razmerje, iz katerega izvira izdaja menice. Da gre v tem sporu za menični spor in ne za spor iz najemnega razmerja, je razvidno že iz predloga za izvršbo, s katerim se je postopek pričel (oznaka vrste verodostojne listine v predlogu za izvršbo). Za sojenje v zadevi je torej pristojno sodišče po sedežu toženca.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – gradnja na tujem svetu – prizidek - funkcionalno zemljišče – obseg funkcionalnega zemljišča
25. člen ZTLR omogoča pridobitev lastninske pravice tako na zemljišču, na katerem stoji objekt, kot tudi na funkcionalnem zemljišču, potrebnem za rabo tega objekta.
vodno soglasje – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – vrednostni kriterij ni podan – pomembno pravno vprašanje ni zastavljeno – zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
V odločbi, s katero upravni organ odloči o izdaji vodnega soglasja, obveznost ali pravica stranke ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega dostavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Ker revident pomembnega pravnega vprašanja ni izpostavil, za zatrjevane zelo hude posledice pa ni predložil nobenega dokaza, pogoja za dovoljenost revizije iz 2. in 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 nista izkazana.
OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO
VS0015757
OZ člen 134, 134/1. URS člen 35, 37, 39.
varstvo zasebnosti in osebnostnih pravic - varstvo tajnosti pisem - objava delov zasebnih pisem v knjigi - svoboda izražanja in pravica javnosti do obveščenosti - kolizija ustavnih pravic
Javnost ima legitimen interes za vpogled v zasebnost (med derivate katere spada tudi osebna korespondenca) posameznika, ki opravlja neko v javnosti prepoznavno funkcijo, praviloma tedaj, kadar so zasebne vsebine, ki omogočajo vpogled v mišljenje, značaj in konkretna dejanja tega posameznika, neizogibno in stvarno povezane s kakšnim predmetom splošnega javnega pomena ter lahko njihovo razkritje doprinese k splošni, javni razpravi o tej temi. Dopustnost odstiranja tančice zasebnosti je toliko večja, kolikor večji je demokratični družbeni pomen teme, ki je na tnalu, in kolikor večji je družbeni vpliv posameznika v zvezi z njo. Pomemben pa je tudi način, na katerega je zasebnost oziroma njen del prenesen v javnost, oziroma, povedano nekoliko drugače, pomembno je, kakšno obliko sporočanja zavzame tisti, ki zasebnost razkrije.
LASTNINJENJE – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0015845
SPZ člen 9, 11, 11/1. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZTLR člen 28, 28/2, 28/4, 72/2, 72/3. ZZad člen 74, 74/2.
predlog za dopustitev revizije – lastninjenje – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – zadruge – nepremičnina zadruge - konkurenca pridobitnih naslovov – priposestvovanje – dobrovernost – pravna zmota – zavrnitev predloga za dopustitev revizije
V vsebinsko enaki revizijski zadevi II Ips 1066/2008, ki je tekla med istima pravdnima strankama, je Vrhovno sodišče dne 10. 9. 2012 zavzelo stališče, da v primeru konkurence dveh potencialnih pridobiteljev lastninske pravice na podlagi zakona o lastninjenju (v konkretnem primeru ZZad) priposestvovanje ni mogoče, ker je dobra vera tistega, ki se nanjo sklicuje, v takem primeru v resnici pravna zmota.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – dvom v nepristranskost sodnika – izločitev sodnika
Strankin dvom v pristranskost posameznega sodnika je lahko le podlaga za izločitev sodnika in ne more biti razlog za delegacijo pristojnosti po določbi 67. člena Zakona o pravdnem postopku.
sklep o dovolitvi izvršbe inšpekcijskega ukrepa – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Sklep o dovolitvi izvršbe, s katerim se ne posega v tožnikove pravice, obveznosti ali pravne koristi, ni sklep iz 2. oziroma 5. člena ZUS-1 in ga ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu.
zakonitost sklepov vlade – združitev vzgojno izobraževalnih zavodov in ustanovitev vzgojno izobraževalnega zavoda – izvrševanje ustanoviteljske pravice države – ni varstva v upravnem sporu – zavrnitev pritožbe
Pri izpodbijanih aktih ne gre za oblastno odločitev, za javnopravni oblastveni posamičen akt, ampak za odločitev v izvrševanju ustanoviteljske pravice države, ki jo v tem primeru izvršuje Vlada. Ko pa gre za odločitve v izvrševanju ustanoviteljskih pravic, sodno varstvo v upravnem sporu ni možno, saj to ni odločitev o pravici, obveznosti ali pravni koristi, v tem primeru zadevnih javnih zavodov, ampak izvrševanje ustanoviteljske pravice države, ki jo v imenu države izvršuje Vlada na podlagi zakona.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje - gradbeno dovoljenje – že rešeno vprašanje – jasno zakonsko besedilo - zavrženje
Z gradbenim dovoljenjem je legalizirana že prej obstoječa gradnja le toliko, kolikor je to vsebina dovoljenja in projektov, na katerih temelji. To pa tudi pomeni, da če gradbeno dovoljenje za legalizacijo objekta temelji na projektih, ki niso v skladu z dejanskim stanjem že zgrajenega objekta, je to stvar inšpekcijskega postopka in postopka izdaje uporabnega dovoljenja, ne pa postopka izdaje gradbenega dovoljenja.
začasna odredba – izkazanost nepopravljive škode –težko popravljiva škoda – izguba statusa študenta – možnost izvršitve začasne odredbe – ureditev pravnega razmerja – izjemni vpis v višji letnik
Pritožbeno sodišče se strinja s presojo, da obstaja nevarnost, da bi v primeru, če se tožniku začasno ne dovoli izjemnega vpisa, lahko nastala zanj nepopravljiva škoda, kot to pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, bi izgubil status študenta in iz tega izvirajoče pravice, kot to navaja tožnik v tožbi in tudi v zahtevi za izdajo začasne odredbe. Gre za pravico do zdravstvenega zavarovanja, subvencionirane prehrane in državne štipendije. Poleg tega bi moral štipendijo v visokem znesku z obrestmi vrniti v primeru izgube statusa študenta, to pa bi glede na njegove socialne razmere zanj predstavljalo težko popravljivo škodo. Pravilna je tudi presoja, da bi v primeru odprave sklepa tožene stranke, sodno varstvo zanj ne bilo učinkovito. Škode se ne bi dalo več popraviti, čas vpisa bi že minil, vzpostavitev prejšnjega pravnega razmerja ne bi bila več mogoča, četudi bi tožnik v upravnem sporu uspel.
Predlagana prepoved dela poimensko imenovane inšpektorice na obravnavani zadevi po presoji Vrhovnega sodišča ni zakonsko dopustna drugačna ureditev stanja spornega pravnega razmerja ali zahteva za odložitev izvršitve izpodbijanega akta.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. EZ člen 64n. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov člen 29.
dodelitev podpore po EZ – znižanje nespremenljivega dela referenčnih stroškov – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje
Odločitev v obravnavani zadevi ni odvisna od odgovora na vprašanje, ki ga kot pomembnega izpostavlja revident. To se namreč nanaša na postopek, v katerem so bila revidentu ob izpolnjevanju pogojev javnega razpisa predhodno odobrena (in izplačana) nepovratna sredstva za postavitev sončne elektrarne, v te odločitve in posledično v pravice, ki jih je revident z njimi pridobil, pa se z odločitvijo, izpodbijano v tem upravnem sporu, ne posega. Izpostavljeno vprašanje tako ni pomembno pravno vprašanje, s katerim bi revident izkazal izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZMZ 21, 21/3, 52, 52/1-2, 53, 53-3. Direktiva Sveta 2004/83/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite člen 4, 4-5.
mednarodna zaščita - standard splošne verodostojnosti prosilca - neskladnost izjav - izvedenec psihiatrične stroke - skladnost ZMZ z Kvalifikacijsko direktivo
V postopkih mednarodne zaščite temelji ugotavljanje dejanskega stanja v posameznem primeru na navedbah prosilca in je zato odločitev pristojnega organa predvsem odvisna od prepričljivosti, verodostojnosti in konsistentnosti navedb prosilca.
najemna pogodba – najem poslovnega prostora – uporaba prostora za namen, določen s pogodbo – primernost poslovnega prostora za dejavnost najemnika - kršitev najemne pogodbe s strani najemodajalca – odpoved najemne pogodbe – razlog za odpoved najemne pogodbe – povrnitev premoženjske škode najemnika - odgovornost najemodajalca
ZPSPP v 14. členu določa, da mora najemodajalec izročiti najemniku poslovno stavbo oziroma poslovni prostor v takem stanju, da ga je mogoče uporabiti v namen, ki je določen s pogodbo.
Ker tožena stranka tožeči stranki ni zagotovila poslovnega prostora, v katerem bi bilo opravljanje njene dejavnosti mogoče, je kršila najemno pogodbo in 14. člen ZPSPP ter s tem ravnala protipravno. Kljub odsotnosti izrecnega pogodbenega določila, bi morala tožeči stranki poslovni prostor izročiti v takem stanju, da ga bi bilo mogoče uporabiti za dogovorjeni namen.
ZP-1 člen 42, 42/1, 42/3, 43, 136, 136/1-4. ZDDV-1 člen 144.
zastaranje pregona - absolutno zastaranje - sodba, s katero se postopek ustavi - zastaranje postopka o prekršku
Z zavrnitvijo zahteve za sodno varstvo po poteku absolutnega zastaralnega roka je sodišče prekršilo tretji odstavek 42. člena ZP-1 v zvezi s 4. točko prvega odstavka 136. člena ZP-1.
ZP-1 člen 156, 156-4. ZVCP-1 člen 126, 126/3-2, 126/11, 126/12.
kršitev materialnih določb zakona – pravna opredelitev prekrška
Sodišče je glede na ugotovljeno dejansko stanje napačno uporabilo materialno pravo (prekršek je opredelilo po enajstem namesto dvanajstem odstavku 126. člena ZVCP-1).
ZIZ člen 35, 35/4, 166, 166/1, 166/2. ZPP člen 25.
spor o pristojnosti – dodatno sredstvo izvršbe – izvršba na nepremičnine - nepremičnine z območja različnih sodišč
Če upnik med izvršilnim postopkom predlaga za izvršbo poleg ali namesto že dovoljenih sredstev oziroma predmetov izvršb na nepremičnine, ki ležijo na območju različnih sodišč, je v takem primeru krajevno pristojno za dovolitev izvršbe tisto sodišče, na območju katerega je nepremičnina, ki je kot predmet izvršbe v predlogu navedena na prvem mestu.
organi za odločanje o prekrških - stvarna pristojnost – varstvo pred požari
V Zakonu o varstvu pred požarom in na njegovi podlagi sprejeti Uredbi o varstvu pred požarom v naravnem okolju ni določena pristojnost policije, da izvaja nadzorstvo nad njunim izvrševanjem.