ZDR člen 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. SPZ člen 102. KZ-člen 204.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev z znaki kaznivega dejanja – hujša kršitev delovnih obveznosti – opravičljiva zmota
Dejanje, ki ima vse znake kaznivega dejanja, je (formalno) protipravno, vendar je lahko (materialna) protipravnost izključena le, če so s KZ-1 podani pogoji za izključitev protipravnosti. Tožnik trdi, da je bil v opravičljivi zmoti, ker je vzel stvar, za katero je mislil, da je na njej lastninska pravica opuščena. Ta zatrjevana zmota o zakonskem znaku kaznivega dejanja tatvine bi sicer lahko pomenila dejansko zmoto v širšem pomenu (zmoto o okoliščinah izključitve protipravnosti), ki je v drugem odstavku 30. člena KZ-1 opredeljena kot zmota o okoliščinah, v kateri bi bilo dejanje dopustno in bi izključevala protipravnost dejanja, če bi bile zares podane.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog – zaposlitev novih delavcev - zloraba poslovnega razloga - zloraba instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga
Za presojo zakonitosti podane odpovedi ni pomembno le dejstvo formalne ukinitve delovnega mesta, temveč tudi, ali prav ta ukinitev, ob predhodni zaposlitvi drugih dveh delavk na delovnih mestih, katerih naloge je pred tem (poleg svojih) opravljala tožnica, ne kaže na zlorabo instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog – pisno opozorilo
Ker ne gre za kršitve, ki bi bile storjene po prejemu pisnega opozorila, ampak za kršitve, ki so bile storjene pred tem, odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 90, 90/3, 96, 99.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ukinitev delovnega mesta – večje število delavcev – program razreševanja presežnih delavcev - možnost zaposlitve pod spremenjenimi pogoji - ponudba drugega ustreznega dela
Revizijsko sodišče se strinja s presojo sodišča druge stopnje, da ni šlo za odpoved večjemu številu delavcev in posledično za obveznost tožene stranke, da izdela program razreševanja presežnih delavcev. Delavcev, ki so zaradi organizacijskih sprememb le premeščeni v druge organizacijske enote, njihovo delo pa ostane v bistvu enako, torej še vedno potrebno, ni mogoče upoštevati med presežne delavce
Stopnja izobrazbe ni edini kriterij za presojo, da gre za ustrezno delo, ki ga delodajalec mora ponuditi presežnemu delavcu. Ugotoviti je treba tudi ali gre za ustrezno „vrsto izobrazbe“, pri čemer pa je nedvomno pomembna tudi vsebina dela in temu primerno zahtevana ali zaželena posebna (specifična) znanja.
ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VS3005607
ZZVZZ člen 23. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 129, 129/1. Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo znotraj Skupnosti člen 22. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov zdravljenja v tujini - stroški zdravljenja v tujini - nujne zdravstvene storitve - potrebno zdravljenje - načrtovano zdravljenje v tujini - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost
Z Uredbo št. 631/2004 je bila uvedena Evropska kartica zdravstvenega zavarovanja in vsem skupinam zavarovanih oseb priznana pravica do potrebnega zdravljenja med začasnim bivanjem v drugi državi članici, ki presega nujno zdravljenje.
Ob dejanskem zaključku, da revidentka ni dokazala, da se je ob sprejemu v avstrijsko porodnišnico porod že pričel, začetek poroda pa je po medicinski doktrini v revidentkinem primeru (predhodna dva carska reza) indikacija za ponoven carski rez, opravljen carski rez v bolnišnici v Republiki Avstriji ni predstavljal niti nujnega zdravljenja niti potrebnega zdravljenja v smislu opredelitve tega pravnega standarda s strani sodišča EU.
odškodnina - kriteriji za odmero - odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - prenehanje potrebe po delu
Odškodnina po 118. členu ZDR ne zahteva zatrjevanja in dokazovanja vseh elementov odškodninskega delikta, saj tudi ne predstavlja odškodnine v primeru, če je delavcu povzročena škoda pri delu ali v zvezi z delom (primerjaj s 184. členom ZDR). Gre za odškodnino, ki pomeni odmeno oziroma nadomestilo za reintegracijo delavca k delodajalcu in s tem za izgubo zaposlitve kljub predhodni ugotovitvi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca in vzpostavitvi delovnega razmerja najdlje do odločitve sodišča prve stopnje. To ni odškodnina za izgubo zaslužka in drugo premoženjsko škodo zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi za čas do prenehanja pogodbe o zaposlitvi po sodbi sodišča, niti odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi morebitnih protipravnih ravnanj delodajalca ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi, temveč odškodnina za bodočo ocenjeno škodo zaradi tega, ker ne pride do reintegracije delavca.
ZLPP člen 48, 48a, 48b, 48c, 50, 50/2. ZZPLP člen 8. ZLPPOD člen 4, 4/1, 8, 8/1, 8/2, 8/3. ZOR člen 104. ZIS člen 2, 51. ZUP člen 49, 139.
lastninjenje – oškodovanje družbenega premoženja – postopek revizije – odločba Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje (APPNI) – vezanost na upravni akt – trajne vloge delavcev – znižanje trajnih vlog – delna ničnost trajnih vlog – lastninjenje pravnih oseb, ki opravljajo igre na srečo – sprememba kapitalskih deležev fizičnih oseb v obveznosti družbe – revalorizacija – obrestovanje
Ničnost v primeru ugotovljenega oškodovanja družbenega premoženja ne zadene same pogodbe o trajnih vlogah, pač pa zgolj povečanje vloge iz naslova nezakonite delitve dobička. Del vloge, ki je izviral iz osnovnega vložka in neizplačanih osebnih dohodkov, je (bil) zakonit. Tako ne drži podmena obeh revizij, da tožnika pri toženki nista imela trajnih vlog (te naj bi bile ''stornirane'' z odločbo APPNI), ampak le neizplačane plače, denarni terjatvi torej. Z dnem, ko je bil ta del (bodisi izvirnega bodisi od sodelavcev odkupljenega) dohodka vložen v kapital toženkine pravne prednice, je pridobil naravo kapitalskega deleža in jo obdržal vse do zakonske konverzije teh deležev nazaj v denarne terjatve na podlagi ZLPPOD.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da obresti niso nične, saj niso oderuške. V prvem obdobju posojilnega razmerja niso presegale višine zakonskih zamudnih obresti. V drugem obdobju pa je bil objektivni element oderuštva sicer podan, vendar je tožeča stranka dokazala, da ni izkoristila revidentkine stiske ali težkega gmotnega stanja, niti njene nezadostne izkušenosti, lahkomiselnosti ali odvisnosti.
ZVO-1 s svojimi določbami omejuje udeležbo v postopku okoljevarstvenega dovoljenja oziroma okoljevarstvenega soglasja. Po presoji Vrhovnega sodišča pa ni mogoče izključiti možnosti drugih pravnih in fizičnih oseb, da sodelujejo v obeh navedenih postopkih, če seveda dokažejo svoj pravni interes za vstop v postopek.
ZDDPO člen 6, 6/2. ZDDPO-1 člen 29. ZDDPO-2 člen 36.
dovoljena revizija – vrednostni kriterij – davek od dobička pravnih oseb – davek od dohodkov pravnih oseb – javno podjetje - upoštevanje davčne izgube iz preteklih let – zmanjšanje davčne osnove
Pri obračunavanju in plačevanju davka od dohodka pravnih oseb se lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove zaradi pokrivanja davčne izgube preteklih let, pri čemer se te izgube upoštevajo v višinah, ugotovljenih v predloženih davčnih obračunih za leta, v katerih je bila izkazana uveljavljana davčna izguba v skladu s predpisi, ki so veljali v letu nastanka davčne izgube.
neupravičena pridobitev - kondikcija - odškodnina - dopuščena revizija - plačilo odškodnine na podlagi sodbe, kasneje razveljavljene v postopku obnove postopka
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali ima stranka, ki je odškodnino za premoženjsko škodo plačala na podlagi pravnomočne sodbe, po razveljavitvi te sodbe in potem, ko je bila tožba zaradi plačila terjatve umaknjena, pravico na podlagi določbe tretjega odstavka 190. člena Obligacijskega zakonika zahtevati nazaj tisto, kar je plačala.
dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – različna dejanska in pravna podlaga – dopuščena revizija - zavrženje revizije
Tožba vsebuje več zahtevkov, ki se ne opirajo na isto dejansko in pravno podlago (ugotovitev ničnosti treh pravnih poslov). Tudi za presojo dovoljenosti revizije kot vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ni mogoče upoštevati skupno označene vrednosti v višini 10.000 EUR (kot morebitnega seštevka vrednosti posameznih uveljavljanih zahtevkov). Odločitev o reviziji namreč ni odvisna od rešitve pravnih vprašanj, ki so skupna za vse navedene zahtevke, niti niso med seboj tako povezani, da bi bila odločitev o posameznem zahtevku odvisna od odločitve o drugem zahtevku (peti odstavek 367. člena ZPP).
STVARNO PRAVO – ODZ – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0015922
ODZ paragraf 479, 1460 - 1464, 1477, 1479. SPZ člen 266. ZUreP-1 člen 110, 110/8. URS člen 2, 33, 67, 69.
nadomestilo za uporabo nepremičnine - odškodnina - neupravičena pridobitev - stvarna služnost - služnost - nepravilna služnost - priposestvovanje služnostne pravice - neodplačnost služnostne pravice - sprememba lastnika nepremičnine - dobra vera novega lastnika nepremičnine - sprememba zakonodaje - dovoljenost revizije - zavrženje revizije
ODZ resda ni poznal pravnega termina služnosti v javno korist in v sedanji pravni teoriji uveljavljanih razvrstitev služnosti, vendar pa to ne pomeni, da tedanja zakonodaja tovrstnih primerov, kot je obravnavani, pravno ni urejala. ODZ je namreč v paragrafu 479 uredil t.i. nepravilne služnosti, za katere je značilno, da so po vsebini stvarne služnosti, ustanovljene zgolj v korist določenega subjekta. Tudi zanje so veljala pravila o priposestvovanju, saj ODZ priposestvovanja služnosti ni omejil le na prave stvarne služnosti (priposestvovati je bilo mogoče stvarne, neprave stvarne in osebne služnosti).
mednarodna zaščita – omejitev gibanja – istovetnost prosilca - dvom v verodostojnost zatrjevane identitete – sorazmernost ukrepa
Prosilec ni imel nobenega dokumenta, s katerim bi izkazal istovetnost, tožena stranka pa je pojasnila okoliščine, zaradi katerih dvomi v zatrjevano identiteto.
Z omejitvijo gibanja na prostore Centra za tujce bo zagotovljena prosilčeva navzočnost do ugotovitve njegove istovetnosti, ki je za nadaljevanje postopka bistvenega pomena.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZGO-1 člen 2, 2/1-7.
gradbeno dovoljenje – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – vrednostni kriterij – pomembno pravno vprašanje - kombinacija novogradnje in nadomestne gradnje - jasno zakonsko besedilo - zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Spor o zakonitosti odločbe, s katero je bila zavrnjena zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja, ni spor o pravici, izraženi v denarni vrednosti.
Revizija v upravnem sporu ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z branjem oziroma z jezikovno razlago zakonskega besedila.
Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso mora revident natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati. Zato zgolj s pavšalnimi navedbami o morebitnih odškodninskih zahtevkih, stroških pridobitve gradbenega dovoljenja oziroma upravnega postopka, revident ni izkazal, da ima izpodbijana odločitev zanj zelo hude posledice.
SPZ člen 10. ZZK-1 člen 8. ZLNDL člen 3, 3/1. ZSZ člen 20.
priposestvovanje – pravna zmota – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – dobra vera
Tožnikova zmotna interpretacija odločbe, da prednostne pravice uporabe s potekom petih leti ni izgubil oziroma da je mislil, da bi morala biti izdana odločba o odvzemu pravice uporabe, pomeni (pravno) zmoto, ki ne more imeti pravnega učinka.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – nezadovoljstvo z delom sodišča – pristranskost sodišča - zloraba procesnih pravic – zavlačevanje in oteževanje vodenja postopka – vlaganje predlogov za delegacijo pristojnosti - denarna kazen
Stranki lahko očitamo zlorabo procesnih pravic le, če se zaveda protipravnosti svojega procesnega ravnanja, pa kljub temu tako ravna (hoté ali vsaj s privolitvijo v posledice tega ravnanja). Eden od primerov zlorabe procesnih pravic je tudi njeno izkoriščanje zaradi zavlačevanja in oteževanja postopka. Predlagatelju je bilo torej tedaj naznanjeno, da njegovo procesno ravnanje ni v skladu z namenom instituta delegacije pristojnosti. Konstantno vlaganje predlogov za delegacijo pristojnosti postopek nedvomno otežuje in zavlačuje.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – nekdanji sodni pripravnik kot stranka v postopku- nekdanji strokovni sodelavec kot stranka v postopku
Zgolj dejstvo, da je bila druga dolžnica pred časom za dve leti zaposlena na sodišču, ki je pristojno odločati v zadevi, samo po sebi ne vzbuja dvoma v nepristranskost sojenja pred tem sodiščem, prav tako ne dejstvo, da je bila sodnica, ki konkretno zadevo obravnava, njena mentorica v času pripravništva. Zagotovitvi subjektivne nepristranskosti je v prvi vrsti namenjen institut izločitve sodnika, česar druga dolžnica ni predlagala.
ZDDV člen 34, 40, 40/2. ZDDV-1 člen 1, 63, 67, 67/1a, 76b, 81, 82. ZUS-1 člen 94, 94/2. Šesta Direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaj držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS)člen 2, 2/1, 2a, 17, 17/1, 18, 18/1, 22, 22/3, 28, 28g, 28h. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 2, 2/1a, 2/1c, 167, 168, 168a, 178, 205, 220, 226. Uredba Komisije (ES) št. 1925/2004 z dne 29. oktobra 2004 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe Sveta (ES) št. 1798/2003 o upravnem sodelovanju na področju davka na dodano vrednost člen 2.
davek na dodano vrednost - missing trader - neplačujoč gospodarski subjekt - odbitek DDV - pogoji za (ne)priznanje odbitka DDV - vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine - okoliščine na strani neplačujočega gospodarskega subjekta - dokazno breme - zmotna uporaba materialnega prava - sodbe SEU - nacionalno in evropsko pravo - ugovor retroaktivne uporabe zakona
Davčni zavezanec sme praviloma pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev od drugega davčnega zavezanca; 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun; 3. da gre za uporabo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij; 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo sistema DDV, oziroma če davčni zavezanec ni vedel ali moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt višje v dobavni verigi.
Vprašanje, ali so izpolnjeni pogoji za (ne)priznavanje pravice do odbitka vstopnega DDV, je treba presojati v skladu z nacionalno zakonodajo in pravom EU.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZCes-1 člen 54, 54/1-6, 97, 114. Odlok o občinskih cestah Občine Šenčur člen 30, 43.
dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – pomembno pravno vprašanje – ni opredeljeno in ni konkretizirano – odstop od sodne prakse
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Po presoji Vrhovnega sodišča revident z navedbami, da gre za pomembno pravno vprašanje „izrekanja inšpekcijskega ukrepa, za kar ni pravnega temelja v materialnem predpisu“, ni zadostil standardu natančnosti in konkretiziranosti opredelitve pomembnega pravnega vprašanja po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Revident ni izkazal uveljavljanega odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, saj je v zadevah, na katere se sklicuje, Vrhovno sodišče zavzelo stališče, da mora imeti ukrep inšpektorja podlago v materialnem zakonu, prav to pa izhaja tudi iz izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje.