zahteva za izreden preizkus pravnomočne sodne odločbe - prometni davek in posebni prometni davek od posebnih iger na srečo - vstopninski žetoni
Vsakršne žetone, ki dajajo pravico do iger, je treba šteti kot osnovo za izračun in plačilo prometnega davka in posebnega prometnega davka od posebnih iger na srečo.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj v stečaju - domneva obstoja subjektivnega elementa dejanskega stanu - način izpolnitve obveznosti
Poravnava dolga (izpolnitev terjatve) na način, ki ni vsebovan v obveznosti, je po ZPPSL izpolnitev terjatve na način, ki ni običajen. Takšen način izpolnitve terjatve je, ne glede na to, kdaj v zadnjem letu pred začetkom stečajnega postopka je do njega prišlo, podlaga domneve, da je stranka, v korist katere je bilo dejanje storjeno, vedela oziroma morala vedeti za dolžnikovo slabo ekonomsko-finančno stanje. Opredelitev odstopa terjatve kot izpolnitve na način, ki ni običajen, ne zavisi od okoliščine, kako je tožeča stranka običajno izpolnjevala svoje obveznosti do tožene stranke, ampak od okoliščine, kakšen način poravnavanja obveznosti je bil med njima dogovorjen ob nastanku pravnega razmerja, iz katerega izvira obveznost plačila.
povzročitev škode - podlage za odgovornost - - trčenje z divjadjo - odškodninska odgovornost lovske organizacije
Če je res, da tožena stranka vseskozi beleži gibanje divjadi, še zlasti, na katerih mestih divjad prečka cesto, in če je res, da tudi opozarja Cestno podjetje na postavitev ustreznega znaka za nevarnost, bi morala dokazati, da to na kraju škodnega dogodka ni bilo potrebno. Iz pregledov mest, na katerih divjad prečka cesto, bi bilo mogoče razbrati, ali sodi v rizično območje tudi sporni predel. Tožena stranka takšnega dokaza ni ponudila.
ZOR člen 18, 154, 154/1, 184. PRAVILNIK O OBNAVLJANJU, REDNEM VZDRŽEVANJU IN VARSTVU CEST člen 45, 48, 58.
povzročitev škode - posebni primeri odgovornosti - odgovornost v zvezi z opravljanjem poslov splošnega pomena - komunalna dejavnost - skrbnost dobrega strokovnjaka - krivdna odgovornost - denarna odškodnina - poledica
Tožena stranka bi ravnala v skladu z navedenimi predpisi, če bi sporni odsek ceste posula in zavarovala z ustreznim prometnim znakom. Ker tako ni ravnala, je kršila tudi Pravilnik o obnavljanju, rednem vzdrževanju in varstvu cest (Uradni list SRS, št. 11/88 in sicer 45., 48. in 58. člen).
Pravila skrbnosti tožene stranke kot strokovnjaka za opravljanje zimske službe na cestah ne narekujejo le pregled spornega dela ceste v zimskem času, temveč tudi posebno pozornost pri tem pregledu. Gre za poklicno skrbnost, ki se zahteva od delavcev tožene stranke. Zato na odločitev ne more vplivati dejstvo, da je delavec tožene stranke dvakrat v sporni noči pregledal cesto.
upravičenci do denacionalizacije - podržavljenje na podlagi pravnih poslov - pogodba namesto razlastitve
Nobenega razloga ni, da časovna meja, ki je določena za akte po predpisih o podržavljenju, ne bi veljala tudi za podržavljenje na podlagi pravnih poslov. Ker takšni posli niso povzročali nič večjih krivic, kot drugi načini podržavljenja, bi drugačen pristop povzročal neenakost upravičencev pred zakonom, kar je v nasprotju s 14. členom URS in 14. členom Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP, Ur.l. RS, št.33/94 - Mednarodne pogodbe št. 7/94). Povezavo med 3., 4. in 5. členom ZDEN je ves čas enotno zahtevala tudi sodna praksa, ki je bila potrjena s sprejemom pravnega mnenja na občni seji Vrhovnega sodišča Republike Slovenije dne 22. in 23.6.1993 (Glej poročilo VS RS št. 1/93, str. 30).
Revizijsko sodišče je ugotovilo, da sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili določili 200. in 203. člena ZOR, ko sta tožnikove telesne bolečine, strah in duševne bolečine najprej individualizirali na podlagi njegove izpovedi. To je dopolnil še izvedenec, ki je škodo objektiviziral in omogočil primerjavo s podobnimi primeri v sodni praksi. Glede na okoliščine primera, zlasti pa glede na stopnjo in trajanje bolečin in strahu, sta se nato pravilno odločili, da bosta za posamezne oblike nepremoženjske škode prisodili denarno odškodnino kot zadoščenje za vse prestano trpljenje in strah, ki ga je trpel tožnik. Posamezni zneski, ki sta jih prisodili sodišči prve in druge stopnje za določene oblike nepremoženjske škode, predstavljajo pravično odškodnino.
ZOR člen 103. ZUPla člen 15, 15/2, 15/3, 33, 33/2.
ničnost - pridobitev pravice uporabe na nepremičnini
Za urbanizem pristojni svet občinske skupščine je res lahko dovolil manjše odmike od sprejetega urbanističnega programa, urbanističnega načrta in zazidalnega načrta glede posameznih objektov in komunalnih naprav (2. odstavek 15. člena ZOPl), vendar pa je bilo v naslednjem (3.) odstavku istega člena med drugim izrecno tudi določeno, da se za manjše odmike po 2. odstavku 15. člena ZOUPl ne štejejo.....spremembe prometnih razmer na cestnem prometnem omrežju... . Spreminjanje namembnosti nepremičnine parc. št. 811/2, ki je bila po zazidalnem načrtu predvidena za javno cesto, zato s sklicevanjem na določbo 2. odstavka 15. člena ZOUPl pravno sploh ni bilo dopustno.
Vprašanje, kdo ima lastnost stranke v upravnem postopku dovolitve priprav za razlastitev se presoja po določbah 13. in 14. člena tedaj veljavnega ZRPPN. Iz teh določb izhaja, da teče upravni postopek zaradi dovolitve priprav za razlastitev proti lastniku nepremičnine in že po naravi stvari se v tem postopku ne odloča o nobenih obveznostih, pravicah ali pravnih koristih tožečih strank, ne glede na to, če so stvarnopravni služnostni upravičenci ali ne.
Stvarne napake, ki jih navaja toženka, se nanašajo na predprešo in kompresor, torej na opremo iz kupoprodajne pogodbe z dne 10.4.1993. Tožena stranka sodišč prve in druge stopnje ni prepričala v to, da ima oprema res stvarno napako, ker ne omogoča izdelave trdih sirov. Pa tudi če bi bilo temu tako, je tožena stranka zamudila roke, ki so v 481. in 482. členu ZOR predpisani za obvestilo prodajalcu.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija zaradi drugih tehtnih razlogov - pogoji
Z delegacijo pristojnosti se posega v zakonsko določeno delitev pristojnosti med sodišči. Zato je ta utemeljena, denimo, kadar to narekujejo posebni oziri javnega reda ali varnosti ali če bi odločanje pred pristojnim sodiščem utegnilo ogroziti neodvisnost ali nepristranskost sodnika glede razpoloženja okolja, v katerem se nahaja sodišče, nikakor pa ne, če je eden izmed udeležencev postopka zdravnik, ki opravlja zasebno prakso na območju nekega sodišča.
zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) - pridobitni naslov - pridobitni način
Z zastavno pogodbo se dolžnik ali kdo tretji zaveže nasproti zastavnemu upniku, da mu bo omogočil poplačilo iz zastavljene stvari, če upnikova terjatev ob zapadlosti ne bi bila plačana. Gre torej za to, da zastavitelj za plačilo svojega ali tujega dolga da upniku stvarno jamstvo, za razliko od poroštva, kjer gre za osebno jamstvo.
Zastavno pravico ureja Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR, Ur.l. SFRJ, št. 6/80 do 36/90 in RS, št. 4/91), ki v 61. členu določa, da so njen predmet lahko premične stvari, nepremične stvari ali pravice. Če gre za zastavno pravico na premičnih stvareh ali na pravicah, se uporabljajo določila 966. do 996. člena ZOR, sicer pa se uporabljajo določila ZTLR. Slednji določa, da se pridobi zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) na podlagi pravnega posla ali na podlagi sodne odločbe, z vpisom v javno knjigo. Ker sta sodišči prve in druge stopnje ugotovili, da je tožnik 10.5.1994 najprej sklenil zastavno pogodbo s prvotoženo stranko in nato še sporazum pred sodnikom po določilih 251.a do 251.f člena Zakona o izvršilnem postopku (ZIP, Ur.l. SFRJ, št. 20/78 do 35/91) ter je prvotožena stranka nato vpisala hipoteko v zemljiški knjigi, je zastavna upnica upravičena do poplačila svoje zapadle terjatve iz vrednosti tožnikove nepremičnine na način, ki je predviden z zakonom (63. člen ZTLR).
lastninska pravica - pridobitev - gradnja na tujem zemljišču - osebna služnost - užitek - enostanski posegi užitkarja v nepremičnino
Tožnik v tem pravdnem postopku uveljavlja dva pravna naslova za pridobitev lastninske pravice na originaren način, in sicer gradnjo na tujem svetu in priposestvovanje. Za oba pridobitna načina je bistveno, da med graditeljem in lastnikom zemljišča ne obstaja nobeno pravno razmerje, ki bi sicer dovoljevalo rabo ali užitek stvari, ne pa pridobitve lastninske pravice. Če kakšno razmerje med njima obstaja, pogojev za originarno pridobitev lastninske pravice ni.
Originarna pridobitev lastninske pravice je izjema, ki jo je treba ozko tolmačiti. Gre za odstop od pravila superficies solo cedit in pravila absolutnosti lastninske pravice, ne glede na čas in dejansko izvrševanje.
Iz zemljiškoknjižnih podatkov je razvidno, da je že na samem začetku med lastnikom nepremičnine in cerkovnikom obstajalo pravno razmerje, ki ga je po pravnih pravilih Občega državljanskega zakonika bilo mogoče kvalificirati kot osebno služnost (par. 509 - 530). Gre za užitek stanovanjske hiše in pa zemljišča, ki sodi zraven. Enostranski posegi užitkarja v nepremičnino (adaptacije, dozidava, prizidava), niso podlaga za spremembo lastninske pravice oz. za pridobitev lastninske pravice na v užitek dani nepremičnini.
ZDen člen 5, 44, 44/1, 44/2, 93. Navodila o merilih za ovenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženj člen 11, 12.
višina odškodnine - upravičenec do denacionalizacije - pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti - določitev vrednosti podržavljenega premoženja - kdaj je funkcionalno zemljišče določeno
Revizijska trditev, da v obravnavanem primeru ni bilo mogoče uporabiti določbe 12. člena Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja (Uradni list RS, št. 23/92 - v nadaljevanju navodilo) ni točna in je posledica napačnega izhodišča nasprotnega udeleženca, da predstavlja izmera stavbišča, kot je navedena v zemljiški knjigi (parc. št... - stavbišče 518 m2), obenem tudi določitev funkcionalnega zemljišča. Glede tega vprašanja se revizijsko sodišče strinja s pravnim stališčem drugostopnega sodišča, da z navedbo izmere stavbišča v zemljiški knjigi funkcionalno zemljišče k objektu še ni bilo določeno. Zato je bilo v obravnavanem primeru določbo 12. člena navodila, po kateri se v primerih, ko funkcionalno zemljišče k objektu še ni določeno, šteje za funkcionalno zemljišče k objektu še največ dvakratna površina stavbišča, mogoče uporabiti oziroma zaradi uporabe navedene določbe navodila ni prišlo do zmotne uporabe materialnega prava, kot v reviziji neutemeljeno zatrjuje nasprotni udeleženec.
Po oceni izvedenih dokazov (zlasti izvedeniškega mnenja) sta sodišči prišli tudi do zaključka, da je mogoče glede na lego zemljišč obe zemljišči komunalno opremiti brez večjih stroškov. V skladu z določbo 4. odstavka 11. člena navodila sta zato pri izračunu odškodnine pravno pravilno šteli, da ne gre za kmetijski zemljišči ampak za komunalno opremljeni stavbni zemljišči.
Vrednost podržavljenega premoženja se določi po stanju premoženja v času podržavljenja in ob upoštevanju njegove sedanje vrednosti (1. odstavek 44. člena ZDen). Ker gre v obravnavanem primeru za stanovanjsko hišo, je potrebno njeno vrednost ugotoviti na način, ki ga določa pravilnik o merilih in načinu za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistem točkovanja, Ur. list SRS, št. 25/81 - v nadaljevanju pravilnik (2. odstavek 44. člena ZDen), in pri načinu ugotavljanja vrednosti uporabiti enačbo: Vst = št.tč. x vt x p x fs oziroma fr (93. člen ZDen).
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - nova škoda in dodatna odškodnina
Do "nove" oziroma "dodatne" odškodnine bi bil tožnik upravičen le v primeru, če bi bilo v izvedeniškem mnenju ugotovljeno poslabšanje tožnikovega zdravstvenega stanja po obsegu in naravi tako, kakršnega ob prejšnjem odločanju o odškodnini za bodočo škodo po normalnem teku stvari gotovo ni bilo mogoče pričakovati. Tožeča stranka je svoj zahtevek utemeljevala le z dejstvom nastanka nove škode, kar pa za ponovno prisojo "dodatne" odškodnine ne zadošča. Zatrjevati (in seveda dokazati) bi namreč tudi morala, da gre za tako poslabšanje zdravstvenega stanja, ki po normalnem teku stvari ni bilo predvidljivo oziroma, da gre za tako poslabšanje zdravstvenega stanja, do kakršnega ob normalnem teku stvari sploh ne bi smelo priti.
žalitev sodišča v vlogi - kaznovanje udeležencev postopka z denarno kaznijo - pristojnost
Žalitev v vlogi, vloženi na sodišče v konkretnem sodnem postopku, ki se nanaša na vodenje postopka, je žalitev sodišča in ne konkretnega sodnika. Za izrek kazni po 110. členu ZPP zato ni pristojno samo sodišče prve stopnje (pri njem se vloge vlagajo), ampak vsako tisto sodišče, ki po določbah, ki urejajo funkcionalno pristojnost, v zadevi odloča, če oceni, da gre za žalitev sodišča.
ZD člen 106, 117. ZOR člen 67, 67/1, 73. Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (1973) člen 11, 21, 21/2, 24.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - preužitkarska pogodba - izročitev in razdelitev premoženja za življenja (izročilna pogodba) - pogoji za veljavnost pogodbe - neobličnost pogodbe - izpolnitev pogodbe, ki ji manjka oblika
Sodišči nižjih stopenj sta pravilno ocenili, da navedena pogodba ni kupoprodajna (ker nima ustreznih elementov) in tudi ne izročilna pogodba po določilu 106. člena ZD (ker tožnik ni bil potomec Ž.). Pravilno sta tudi zaključili, da sporna pogodba ne predstavlja pogodbe o dosmrtnem preživljanju (po 117. členu ZD), ker niso bile izpolnjene ustrezne predpostavke (predvsem ne iz četrtega in petega odstavka 117. člena), ki niso le pomanjkljivosti oblike (iz četrtega odstavka) pač pa za nastanek oziroma veljavnost pogodbe obvezna sestavina (peti odstavek).
Bistvena sestavina preužitkarske ali sploh kakšne druge mogoče izročilne pogodbe obligacijskega prava je okolnost, da lastnik izroči svoje premoženje prevzemniku proti zavezi le-tega, da bo izpolnjeval s pogodbo prevzete obveznosti (praviloma gre za oskrbo, preživljanje izročevalca in podobno). Za pogodbe obligacijskega prava načeloma ni zahtevana oblika (prvi odstavek 67. člena ZOR). Kadar pa je ta predpisana a jo pogodbenika ne spoštujeta, lahko pogodba po določilu 73. člena ZOR postane veljavna, če je v celoti ali v pretežnem delu izpolnjena dogovorjena obveznost (pri čemer je potrebno upoštevati tudi namen, zaradi katerega je oblika predpisana).
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - določitev deležev
Obe sodišči sta pravilno opozorili na zakonsko domnevo iz prvega odstavka 59. člena ZZZDR, da se šteje, da sta deleža zakoncev na skupnem premoženju enaka, zakonca pa lahko dokažeta, da sta prispevala k skupnemu premoženju v drugačnem razmerju. Tožnica je pristala na tako zakonsko domnevo in je njej ustrezno oblikovala tožbeni zahtevek, tožencu pa s pavšalnimi trditvami te zakonske domneve ni uspelo izpodbiti.