mednarodna zaščita - molk organa - procesne predpostavke za molk organa - procesne predpostavke za tožbo zaradi molka organa
Ker tožena stranka o tožnikovi vlogi ni odločila v zakonsko predpisanem roku, niti ni tega storila v nadaljnjih sedmih dneh po tožnikovi zahtevi, je sodišče v skladu s prvim odstavkom 69. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in toženi stranki naložilo izdajo upravnega akta v roku 60 dni od prejema te sodbe. Pri določitvi roka za odločitev je sodišče ocenilo, da bo v tem roku lahko odločeno o tožnikovi vlogi za priznanje mednarodne zaščite.
brezplačna pravna pomoč - izredna brezplačna pravna pomoč
Tožnik je zaprosil za brezplačno pravno pomoč tudi za pravna dejanja, za katera se v postopku še ni pokazala potreba, torej „na zalogo“ in da dodeljevanje brezplačne pravne pomoči „na zalogo“ ni smiselno, temveč bo tožnik lahko zaprosil za brezplačno pravno pomoč za dejanja, ko se bo za to pokazala potreba. Glede na navedeno je tožena stranka tožnikovo vlogo za dodelitev izredne brezplačne pravne pomoči utemeljeno zavrnila.
Okoliščina, da je tožeča stranka zainteresirana za odpravo izpodbijane odločbe in sklepa, še ne izkazuje njene aktivne legitimacije v upravnem sporu za tožbo - ne v delu, ki se nanaša na izpodbijano odločbo, ker tožeča stranka v upravnem postopku pred njeno izdajo nesporno ni imela zahtevanega položaja stranke ali stranskega udeleženca in zato tudi ni podana njena aktivna legitimacija za sprožitev upravnega spora s predmetno skupno tožbo, kot tudi ne v delu, ki se nanaša na uvodoma navedeni izpodbijani sklep, saj je iz podatkov v predloženem upravnem spisu razvidno, da se zadevni upravni postopek ni začel na zahtevo tožeče stranke, niti ni zoper njo tekel in tudi ni razvidno, da bi bilo v zadevnem postopku kakorkoli poseženo v kakšne pravice tožnice.
davčna izvršba - izvršba na denarno terjatev dolžnika - dolžnikov dolžnik - iz izvršbe izvzeta sredstva - odškodnina za nepremoženjsko škodo
V 159. členu ZDavP-2 so taksativno našteti denarni prejemki, ki so absolutno izvzeti iz izvršbe. Pri določanju dolžnikovih denarnih prejemkov, ki so izvzeti iz izvršbe, se izhaja predvsem iz načela zaščite dolžnika, saj gre za denarne prejemke, ki jih dolžnik potrebuje za zadovoljevanje svojih osnovnih življenjskih potreb. Na ta način se varuje načelo socialne države in eksistenca dolžnika. Med naštetimi denarnimi prejemki je mogoče med drugim najti prejemke iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, in prejemke iz naslova odškodnine zaradi telesne poškodbe po predpisih o invalidskem zavarovanju, ni pa med njimi mogoče najti odškodnine za nepremoženjsko škodo.
ZASP člen 157a, 157a/7, 157b, 157b/2. ZUP člen 6, 8, 8/1, 9, 139, 139/1, 139/2, 154, 154/1, 214.
določitev tarife za uporabo avtorskih del - načelo zakonitosti v upravnem pravu - obrazložitev upravne odločbe - ustna obravnava
Toženec je s tem, ko je v obravnavani zadevi, upoštevaje datum izdaje izpodbijane odločbe, odločil na podlagi v času odločanja oziroma izdaje izpodbijane odločbe ne več veljavnih določb ZASP, kršil načelo zakonitosti, tako materialno kot tudi formalno (6. člen ZUP). V skladu s tem načelom bi namreč moral odločiti na podlagi zakona, veljavnega v času izdaje odločbe (ZKUASP), po postopku, kot je (na novo) urejen v 53. in 54. členu ZKUASP, ter pri določanju primerne tarife upoštevati v tem zakonu opredeljena merila (tretji odstavek 45. člena ZKUASP).
Že iz same zakonske dikcije tretjega odstavka 45. člena ZKUASP izhaja, da kriteriji v navedenem členu niso določeni taksativno, temveč primeroma, pri čemer pa mora toženec izbiro kriterijev oziroma meril temeljito obrazložiti in v primeru, da morebiti kateri izmed kriterijev v konkretni zadevi ne pride v poštev, tudi konkretizirano pojasniti, zakaj ne (214. člen ZUP).
Ker v postopku za izdajo izpodbijane odločbe toženec ni izvedel ustne obravnave, čeprav bi jo moral glede na določbo šestega odstavka 53. člena ZKUASP (izrecno pa jo je zahteval tudi sam tožnik), opustitev tega procesnega dejanja pomeni bistveno kršitev pravil postopka.
pravni interes za tožbo v upravnem sporu - pravna korist - pravni interes - vrnitev v prejšnje stanje - odločanje o pritožbi
V upravnem sporu mora tožnik, ki zahteva varstvo svojih pravic oziroma pravnih koristi, ves čas postopka izkazovati pravni interes ali pravovarstveno potrebo za vloženo tožbo. To pomeni, da mora izkazati, da bi ugoditev tožbi pomenila zanj konkretno in neposredno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči, oziroma, da bi s tožbo izboljšal svoj pravni položaj.
nepremičninsko posredovanje - licenca - licenca za opravljanje poslov nepremičninskega posredovanja - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - nepopravljiva škoda - dokazno breme
Trditve tožnika v zvezi s težko popravljivo škodo, tj. da se ne bo mogel preživljati, saj nima drugega poklica, da ne bo mogel plačevati svojih kreditnih obveznosti in da bo posledično banka unovčila hipoteko, kar bo zanj pomenilo izgubo doma, so pavšalne in nekonkretizirane. Posledica izpodbijane odločbe ni nujno, da bo tožnik ostal brez zaposlitve in dohodkov, saj tožnik (v družbi, kjer je zaposlen) lahko opravlja tudi druga dela. Zato izguba licence za nepremičninsko posredovanje, ne pomeni nujno izgube zaslužka in nezmožnosti plačila hipoteke, njene unovčitve ter izgube doma kot nadaljnjih posledic, zato tu ni vzročne zveze, poleg tega pa tožnik te nadaljnje posledice zatrjuje tudi zgolj na ravni hipotetičnosti, namesto konkretno.
ZZavar-1 člen 483, 483/3, 483/11. ZUP člen 222. ZSNT člen 12, 12/7. Direktiva 2009/138/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) člen 58, 58/5.
dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža v zavarovalnici - molk organa - fikcija danega soglasja - pravna fikcija - odločanje tožene stranke v ponovnem postopku v zvezi s sodbo upravnega sodišča - nov tek roka
V slovenskem upravnem pravu ima molk organa za posledico fikcijo negativne odločitve, s čimer se strankam omogoči prenehanje visečnosti zadeve in uveljavitev pravnih sredstev, kot da bi bil njihov zahtevek zavrnjen. Zaradi zasledovanja cilja večje učinkovitosti v upravnih zadevah in v izogib nerazumno dolgim postopkom pa se uveljavlja tudi fikcija pozitivne odločitve, pri čemer že tudi sam ZUP določa posebnost oz. odstopanje v tej zvezi pri odločanju s soglasjem. Primer takšnega odstopanja od splošnega pravila iz drugega odstavka 222. člena ZUP je določba enajstega odstavka 483. člena ZZavar-1, po kateri se šteje, da je z dnem, s katerim poteče rok za odločitev o zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža, ob upoštevanju njegovega morebitnega zadržanja, toženka izdala dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, če do poteka tega roka ne izda in odpravi pisnega odpravka odločbe o zavrnitvi ali zavrženju zahteve. Ta določba po presoji sodišča pomeni pravno fikcijo, in sicer pozitivno pravno fikcijo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - kazenska zadeva - izvensodna poravnava
Toženka je po presoji sodišča napačno štela, da je tožnica vložila prošnjo za BPP kot prošnjo za zastopanje v predkazenskem postopku, v katerem se BPP glede na to, da v smislu 1. člena ZBPP (še) ne gre za sodni postopek, ne dodeli. Gre namreč za prošnjo za dodelitev BPP za zastopanje v posebnem postopku dogovarjanja pred tožilstvom. Cilj postopka po 162. členu ZKP je, da do kazenskega postopka ne pride in da osumljenec odpravi škodo, ki naj bi jo povzročil oškodovancu. Gre za postopek, ki ima lahko naravo izvensodnega poravnavanja sporov, za katerega pa je (ob izpolnjevanju ostalih pogojev po ZBPP) dodelitev BPP možna.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev postavljenega odvetnika - ponovna razrešitev odvetnika iz razlogov na strani prosilca
Tožnika, razen splošnega nestrinjanja z odločitvijo toženke in zaključka, da je toženka odločila subjektivno in ne z vsemi potrebnimi dokazili, nista podala nobenih konkretnih navedb, zakaj je izpodbijana odločba nepravilna. Prav tako nista predložila nobenih dokazov, s katerimi bi izkazovala, da odvetnica ni v redu opravljala svoje dolžnosti, iz upravnih spisov pa tudi ne izhaja, da ju odvetnica ne bi korektno zastopala. Očitno je med tožnikoma in postavljeno odvetnico prišlo do nezaupanja in tako do nemožnosti sodelovanja. Ker gre že za drugo razrešitev odvetnika iz razlogov na strani tožnikov ni pravne podlage za morebitno ponovno zamenjavo odvetnika, kot to predlagata tožnika. Ker je bila razrešena tudi na novo postavljena odvetnica, tožnikoma BPP preneha in se šteje, da jima BPP ni bila odobrena.
ZDavP-2 člen 145, 148, 148/1. ZDDPO-2 člen 39. ZUP člen 9, 145.
davčna izvršba - povezane osebe - prenos dejavnosti - poroštvo - izvršilni naslov - posebni ugotovitveni postopek - načelo zaslišanja strank
Načelo zaslišanja stranke organu nalaga, da pred odločitvijo o upravni zadevi da stranki možnost, da se izreče o dejstvih oziroma okoliščinah, pomembnih za odločbo, sicer pride do absolutne bistvene kršitve pravil postopka. Obenem pa je treba upoštevati tudi 145. člen ZUP, po katerem se poseben ugotovitveni postopek izvede v vseh primerih, razen v primerih, ko se lahko izvede skrajšani ugotovitveni postopek po 144. členu. Poseben ugotovitveni postopek se izvede za ugotovitev dejstev in okoliščin, ki so pomembne za razjasnitev zadeve ali zato, da se da strankam možnost, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi. Tožnik v obravnavanem primeru, ko je bil izpodbijani sklep izdan, ne da bi tožnik sploh imel možnost sodelovati v ugotovitvenem postopku, tega ni bil deležen.
Tožnik do prejema izpodbijanega sklepa ni bil seznanjen, da toženka ugotavlja njegovo domnevno odgovornost za davčni dolg dolžnika, posledično se o tem tudi ni mogel izjaviti in je bil prvič šele s sklepom o izvršbi opredeljen kot dolžnik in s tem seznanjen, kar pomeni, da je bilo v nasprotju s procesnim zakonom o njegovi obveznosti odločeno brez upoštevanja načela zaslišanja stranke.
ZUP člen 154. Zakon o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic člen 45, 45/3, 53, 53/6, 53/7, 87, 87/1, 87/1-1.
pravo intelektualne lastnine - kolektivne organizacije - glasbena dela - tarifa za kabelsko retransmisijo avtorskih del - načelo zakonitosti - prehodne in končne določbe - ustna obravnava - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka
S tem, ko je toženec v obravnavani zadevi upoštevaje datum izdaje izpodbijane odločbe (22. 3. 2017) odločil na podlagi v času odločanja oziroma izdaje izpodbijane odločbe ne več veljavnih določb ZASP, je kršil načelo zakonitosti (6. člen ZUP).
Toženec bi moral v predmetnem postopku postopati v skladu z določbo šestega odstavka 53. člena ZKUASP ter razpisati narok za ustno obravnavo. Ker tega ni storil, čeprav bi moral, opustitev tega procesnega dejanja pomeni kršitev pravil postopka, ki je po presoji sodišča bistvena.
ZASP člen 105, 106, 156, 157a, 157b. ZKUASP člen 45, 53, 54, 87, 87/1 ,87/1-1. ZUP člen 6, 154.
avtorsko pravo - določitev tarife za uporabo avtorskih del - kolektivno upravljanje avtorskih pravic na avdiovizualnih delih - bistvena kršitev določb postopka
Sodišče ugotavlja, da je 22. 10. 2016 pričel veljati ZKUASP, ki v prvi alineji prvega odstavka 87. člena izrecno določa, da z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati (med drugim) VI. poglavje ZASP. To pomeni, da je toženec s tem, ko je v obravnavani zadevi, upoštevaje datum izdaje izpodbijane odločbe (22. 3. 2017), odločil na podlagi določb ZASP, ki v času odločanja niso več veljale, kršil načelo zakonitosti (6. člen ZUP).
Toženec v predmetnem postopku ni upošteval v času odločanja veljavne določbe šestega odstavka 53. člena ZKUASP, po kateri mora obvezno razpisati ustno obravnavo. Ker v postopku za izdajo izpodbijane odločbe toženec ni izvedel ustne obravnave, čeprav bi jo moral, opustitev tega procesnega dejanja pomeni bistveno kršitev pravil postopka (2. točka prvega odstavka 27. člena ZUS-1).
Tožnica je na podlagi sklepa o dedovanju pridobila solastninski delež na več nepremičninah. Na podlagi navedenih dejstev je imela toženka podlago, da znesek, izplačan izvajalcu BPP, zahteva v povrnitev. Na dolžnost povrnitve stroškov, ki jih je imela Republika Slovenija, ker je ugodila tožničini prošnji za BPP, ne vpliva trenutna nemožnost razpolaganja, po zatrjevani in neizkazani oceni tožnice. Dolžnost vrnitve je vezana na pridobljeno premoženje in ne gre za premoženje iz drugega odstavka 48. člena ZBPP. Premoženje, ki ga je tožnica pridobila, pa je tudi vrednejše, kot so stroški izplačani izvajalcu.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev izjemne brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - obnova postopka - obnovitiveni razlog
Za odločitev o zadevi ni ključno samo dejstvo prejema računov, temveč seznanjenost z obveznostjo plačila le-teh. Prejem opomina za plačilo zapadlih obveznosti ne izkazuje, da tožnik za dejstvo (to je plačevanje računov iz naslova garažnine) ni vedel že v prejšnjem postopku, temveč gre iz narave listine (opomina za neporavnane obveznosti) utemeljeno sklepati ravno nasprotno - da je tožnik prejel račune, v posledici česar prejem opomina ne more predstavljati obnovitvenega razloga. Tudi če je bil tožnik o obveznosti plačila računov dejansko obveščen šele s prejemom opomina dne 1. 9. 2017, kot to zatrjuje, pa je ta dokaz nastal po pravnomočnosti sodbe z dne 12. 6. 2016, zato ga ni mogoče upoštevati kot razlog za obnovo postopka, saj se v prejšnjem postopku sploh ni mogel uporabiti. To pomeni, da navedeno dejstvo ne more predstavljati obnovitvenega razloga in tožnik z uveljavljanjem takega razloga nima verjetnih izgledov za uspeh v postopku.
ZZavar-1 člen 446, 483, 483/3, 483/11. ZUP člen 222, 222/4, 281. ZSNT člen 12. Direktiva 2009/138/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) člen 58, 59.
dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža v zavarovalnici - pogoji za izdajo dovoljenja - zavrnitev izdaje dovoljenja - fikcija danega soglasja - odločanje tožene stranke v ponovnem postopku v zvezi s sodbo upravnega sodišča - tožbena novota
Po specialni procesni določbi sedmega odstavka 12. člena ZSNT se pravna domneva pozitivne odločitve ne uporabi v postopkih, ki sledijo na podlagi rednih in izrednih pravnih sredstev ter na podlagi odločitve o pravnem sredstvu, in v postopkih s tožbo v upravnem sporu. V določbah ZZavar-1 uporaba fikcije izdanega dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža v ponovnem postopku na podlagi sodbe o odpravi zavrnilne odločbe ni urejena. Ker torej ZZavar-1 (drugače kot ZSNT) ne izključuje pozitivne fikcije iz enajstega odstavka 483. člena v postopku, ki sledi odpravi odločbe v upravnem sporu, se po presoji sodišča določba uporabi tudi v ponovnem postopku, če organ v predpisanem roku 60 delovnih dni, ob upoštevanju morebitnega zadržanja po sedmem in osmem odstavku tega člena ne izda in odpravi pisnega odpravka odločbe o zavrnitvi ali zavrženju zahteve za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža. Navedeni rok v ponovnem postopku teče od dneva vročitve sodbe, torej od dneva ko začne odprava odločbe o zavrnitvi zahteve pravno učinkovati.
dostop do informacij javnega značaja - informacija javnega značaja - obstoj dokumenta - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - varstvo osebnih podatkov - odločanje o zahtevku - podatki zemljiške knjige in zemljiškega katastra
Odločb o odmeri komunalnega prispevka, ki do vložitve zahteve še niso bile izdane, prvostopenjski organ še ne more imeti, zato se tožniku posredujejo le tiste odločbe, ki so bile izdane do vložitve njegove prošnje.
Podatki o parcelni številki in katastrski občini so sami po sebi sicer javno dostopni. V povezavi s konkretno zahtevo tožnika, ko je zahteval navedene podatke v povezavi z izdano odločbo o odmeri komunalnega prispevka, bi razkritje teh podatkov dejansko pomenilo, da bi se lahko na enostaven način prišlo do poimensko določene posamezne fizične osebe v povezavi s tem, kakšen komunalni prispevek ji je bil odmerjen. Za obdelavo takih osebnih podatkov oziroma za razkritje takega osebnega podatka prosilcu pa ni nobene zakonske podlage.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - poslovna skrivnost - podatki o porabi javnih sredstev
Zahtevana dokumentacija se nanaša na izvajanje obvezne gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov in na prevoz komunalnih odpadkov na določenem območju.
Na podlagi v pogodbah dogovorjenega načina plačila je mogoče zaključiti, da so finančna sredstva, zaračunana končnim uporabnikom, razporejena drugače, kot če zahtevane pogodbe ne bi bile sklenjene, saj del sredstev namesto na organ odpade na stranske udeležence v zameno za prevzem pogodbeno dogovorjenih obveznosti. Zahtevana dokumentacija ima finančne posledice tudi na področju izvajanja javnih služb organa, zato gre za podatke o porabi javnih sredstev.
ZMZ-1 člen 20, 22, 27, 27/1, 27/1-4, 49, 49/2, 49/2-1, 61. ZUP člen 9.
mednarodna zaščita - prosilec iz Alžirije - mladoletni prosilci - pravice otroka - varna izvorna država - informacije o izvorni državi - razlogi preganjanja - načelo zaslišanja stranke v postopku - pogoji za odločanje v pospešenem postopku - kršitev pravil postopka
Toženka, tožnika ni seznanila z uporabo koncepta varne izvorne države. Kadar toženka uporabi tak koncept, mora prosilca s tem predhodno seznaniti in mu tako omogočiti, da poda ustrezno trditveno in dokazno podlago, da ta država zanj ni varna zaradi njegovih posebnih okoliščin. Obenem bi bila dolžna pridobiti, glede na podane navedbe tožnika, aktualne informacije o stanju v izvorni državi, ki zadevajo posebnosti mladoletnikov kot zavrnjenih prosilcev za azil, ki zatrjujejo, da se nimajo kam vrniti v Alžirijo. Ker tega ni storila in tožniku ni dala možnosti, da se o tem izjasni, je v tem delu tudi onemogočena učinkovita sodna presoja izpodbijane odločbe.