razširjanje radijskega programa - javni razpis - ponudba - izključitev ponudbe iz nadaljnjega postopka
Ker je v prvem odstavku 43. člena ZEKom-1 določeno, da po končanem javnem odpiranju ponudb komisija najprej ugotovi, ali vsi dokumenti v ponudbi ustrezajo zahtevam zakona in razpisne dokumentacije ter da ponudbo, za katero ugotovi, da ne ustreza zahtevam zakona in razpisne dokumentacije, izloči iz nadaljnjega postopka, preostale ponudbe pa oceni v skladu z razpisnimi merili, je tako mogoče presoditi, da je toženka tožnikovo ponudbo že pred ocenjevanjem in izbiro najugodnejšega ponudnika mogla izločiti iz postopka.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 2, 2(n), 28, 28/2, 28/3,. ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84/4. ZTuj-2 člen 68, 68/1, 68/1-5.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - uredba Dublin III - nevarnost pobega - nesodelovanje v postopku
Ustrezno uporabo Uredbe Dublin III omogoča opredelitev pojma „nevarnost pobega“, ki je vsebovana v 68. členu ZTuj-2.
Kriterij nesodelovanja v postopku v smislu 5. alineje prvega odstavka 68. člena ZTuj-2 se po stališču Vrhovnega sodišča iz sodnih odločb I Up 26/2016 z dne 15. 3. 2016 in X Ips 7/2017 z dne 19. 4. 2017 nanaša tudi na nesodelovanje v postopku mednarodne zaščite pred organi drugih držav članic EU, ne le pred organi Republike Slovenije. Za nesodelovanje v postopku zato šteje tudi zapustitev druge države med postopkom, ki ga je v njej začel sam prosilec.Tožnikovo nesodelovanje v postopku v konkretnem primeru po presoji sodišča izhaja iz ugotovitve, da je tožnik za mednarodno zaščito zaprosil v Nemčiji že 23. 11. 2016 in da na zaključek postopka ni počakal, temveč je državo pred tem ilegalno zapustil.
Tožnik bi pred zaključenim postopkom v zvezi z njegovo prošnjo za mednarodno zaščito Nemčijo ponovno zapustil. Za takšno nesodelovanje v postopku pa ni navedel nobenega upravičenega razloga. Prošnjo za mednarodno zaščito, ki jo je podal v Sloveniji, je vložil zgolj iz razloga, da ga ne bi predali izvorni državi.
Okoliščini, da je tožnik ilegalno prehajal državne meje in da v Sloveniji nima možnosti bivanja (1. in 3. alineja 68. člena ZTuj-2), na kateri se toženka tudi opira, po presoji sodišča nista odločujoči. Ukrep omejitve gibanja je namreč mogoče izreči že v primeru, ko je podan samo eden od kriterijev nevarnosti pobega iz 3., 4. ali 5. alineje prvega odstavka 68. člena ZTuj-2.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja - varna izvorna država - pravica do izjave - ugotavljanje dejanskega stanja
Toženka tožnika ni seznanila z uporabo koncepta varne izvorne države. Kadar toženka uporabi tak koncept, mora prosilca s tem predhodno seznaniti in mu tako omogočiti, da poda ustrezno trditveno in dokazno podlago, da ta država zanj ni varna zaradi njegovih posebnih okoliščin. Ker tega ni storila in tožniku ni dala možnosti, da se o tem izjasni, je v tem delu tudi onemogočena učinkovita sodna presoja izpodbijane odločbe.
V konkretnem primeru sicer kot že rečeno, ni sporno, da je tožnikova izvorna država BIH s strani Vlade Republike Slovenije razglašena za varno izvorno državo, kar pa v konkretnem primeru samo po sebi še ne zadostuje za uporabo koncepta varne izvorne države (61. člen ZMZ-1). V izpodbijani odločitvi se pristojni organ ni spuščal v presojo posebnih okoliščin, ki jih je navajal tožnik, zato posledično tudi ni primerjal razmer v BIH (posebej v Banja Luki) glede stanja v državi v času presoje tožnikove prošnje z razmerami v tej državi, ki so bili odločilni za njeno uvrstitev na seznam varnih izvornih držav.
strokovni delavec na področju socialnega varstva - strokovni izpit - izobrazbeni pogoj
Sodišče se glede odgovora na vprašanje, ali je pridobitev strokovnega naslova diplomiranega ekonomista ali ekonomistke mogoče uvrstiti pod katero od oblik, predpisanih v tretjem odstavku 69. člena ZSV, pridružuje stališču toženke. Glede upravne smeri, za katero tožnica trdi, da pod njo zapade tudi študijski program komerciala, pa sodišče ugotavlja, da je zakonodajalec med drugimi predpisal upravno študijsko smer kot eno izmed možnih končanih študijskih smeri za pristop k navedenemu strokovnemu izpitu, pri tem pa ekonomske smeri ni predvidel.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - pridobitev premoženja - načelo zaslišanja stranke v postopku
Glede na navedeno dejansko stanje se izkaže ugotovitev tožene stranke, da je tožnik pridobil premoženje v vrednosti 31.150,12 EUR, ker je bil vknjižen v zemljiško knjigo kot solastnik deleža predmetne nepremičnine, ki je bil predhodno v lasti enega od nasprotnih udeležencev, vrednost te nepremičnine pa naj bi po podatkih GURS znašala 31.150,12 EUR, za preuranjeno. Tožena stranka bi namreč, ob takšni vsebini sklepa sodišča v nepravdnem postopku, iz katerega izhaja, da je tožnik dolžan v zameno za pridobitev (so)lastninske pravice na predmetni nepremičnini plačati določen denarni znesek, morala ugotoviti, kakšen je dejanski prirast tožnikovega premoženja iz naslova predmetne nepravdne zadeve.
ZPSPP člen 27. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (2007) člen 224.
javni razpis - pogoji za kandidiranje na javnem razpisu - zavrženje nepopolne vloge
Vsebina osnovnega razpisnega pogoja je bila po presoji sodišča v celoti izpolnjena. Listine priloženega upravnega spisa namreč izkazujejo, da je tožeča stranka svoji prijavi priložila pogodbo o najemu poslovnega prostora, št. 039-11-... Lundrova nabrežje 1, 3, 5, 7; 1000 Ljubljana z dne 7. 10. 2011. Prav tako listine priloženega spisa izkazujejo, da je tožeča stranka svoji prijavi priložila podpisano izjavo, zahtevano v peti alineji 6a. točke Javnega razpisa. Sodišče nadalje ugotavlja, da tudi predložitev najemne pogodbe z dne 2. 2. 2015, za isti poslovni prostor, na podlagi poziva za odpravo pomanjkljivosti, izpolnjuje osnovni pogoj, določen v peti alineji 6a. točke Javnega razpisa. Iz navedenega razloga po presoji sodišča tožena stranka z dopolnjeno vlogo ne bi smela ravnati v skladu z določbo drugega odstavka 224. člena Pravilnika, oziroma 10. točko Javnega razpisa in jo obravnavati kot nepopolno vlogo.
neposredna plačila v kmetijstvu - program razvoja podeželja - nepopolna vloga - odprava pomanjkljivosti - kršitev pravil postopka
Na upravičenca se morajo glasiti tudi druga dokazila, vendar pa je po mnenju sodišča, ob upoštevanju določbe 52. in 56. člena ZZZDR, treba šteti, da je obveznost plačila izpolnil upravičenec, kolikor je zakonec upravičenca iz skupnega premoženja plačal račun, ki se nanaša nanj.
ZGO-1 člen 3a, 3a/2. ZUP člen 80, 80/1, 80/2. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (2013) člen 6.
ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekti - skladnost projekta s prostorskim aktom - zapisnik - javna listina
Sodišče soglaša z ugotovitvijo prvostopenjskega organa, da bi v obravnavani zadevi soglasja morala biti pridobljena. Iz upravnemu spisu priložene Lokacijske informacije izhaja, da sta zadevni zemljišči v tistem delu zemljišč, na katerem je postavljena ograja, po namenski rabi stavbni zemljišči, da mora biti gradnja objektov skladna z OPN, ter da gre za zemljišči, ki ležita v varovalnem pasu objektov gospodarske javne infrastrukture (varovalnem pasu lokalne ceste in javne poti, varovalnem pasu vodovodnega omrežja in varovalnem pasu elektronske komunikacije). Izrecno iz lokacijske informacije izhaja, da je gradnja v varovalnih pasovih posameznih objektov gospodarske javne infrastrukture dovoljena skladno s predpisi in s soglasjem upravljavca.
Sodišče na podlagi navedene (in nesporne ugotovitve) ugotavlja, da gradnja na zemljišču z drugo parc. št., kot je navedena v prej citirani odločbi o dovolitvi priglašenih del, ne dopušča uskladitve s pogoji izdanega upravnega dovoljenja, zato v takem primeru ne gre za neskladno gradnjo in je tako tak objekt treba obravnavati kot nelegalno zgrajen objekt.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - stranski udeleženec - ugovor stranskega udeleženca
Gradnja novega objekta na mestu že obstoječega objekta brez soglasja lastnikov sosednjih zemljiških parcel dopustna le, kolikor je ta tudi po višinskem gabaritu enak prvotnemu objektu.
Sodišče pritrjuje ugotovitvi tožene stranke, da je zaračunavanje stroška upravljanja zapadlega neplačanega dolga, ki ga tožnica potrošnikom zaračunava v primeru nepravočasnega poplačila kredita, bistveno višje od zneska zamudnih obresti, kar predstavlja poskus obida 27.a člena ZVPot. Ravnanje tožnice zato v delu, ki se nanaša na zaračunavanje stroškov upravljanja kredita in stroškov odškodnine, predstavlja nepošteno poslovno prakso, ki se šteje za agresivno (8. člen ZVPNPP), tudi zato, ker njeno ravnanje nasprotuje zahtevam poklicne skrbnosti in bistveno izkrivlja ali bi lahko izkrivljala ekonomsko obnašanje povprečnega potrošnika.
ponovni postopek za priznanje mednarodne zaščite - zahtevek za uvedbo ponovnega postopka - nova dejstva - novi dokazi - razžalitev
V sklopu presoje izpolnitve pogojev za uvedbo ponovnega postopka ni potrebno navajati dejstev in predlagati dokazov v zvezi z novimi razlogi za mednarodno zaščito (ki bi bili drugačni od tistih iz prvotne prošnje za mednarodno zaščito), pomembno je, da tožnik skladno s 64. členom ZMZ-1 navaja nova dejstva oz. predlaga nove dokaze (ki so nastali po izdaji prvotne odločbe), četudi v zvezi z razlogi, vsebovanimi že v prvotni prošnji za mednarodno zaščito. Sodišče sledi tožniku, da ne iz navedenega člena ZMZ-1 kot tudi ne iz drugega odstavka 40. člena Procesne direktive ne izhaja, da mora oseba navesti popolnoma druge razloge za preganjanje ali resno škodo, pač pa mora prosilec predložiti nove dokaze oziroma nova dejstva, ki pa se lahko nanašajo na isto preganjanje ali resno škodo, kot je bila že zatrjevana v zadevi, v zvezi s katero je toženka tožniku že priznala status subsidiarne zaščite.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekti - gradbeno dovoljenje
Kot je sodišče že pojasnilo, ugotovitvi, da je gradnja garaže delno izvedena na tujem zemljišču tožeča stranka v postopku izdaje odločbe ni oporekala, zato je po presoji sodišča pravilna nadaljnja ugotovitev tožene stranke, da gre za gradnjo v nasprotju z določbo 19. člena Pravilnika, ker tožeča stranka za tako gradnjo ni izkazala pravice graditi.
V skladu z upravno sodno prakso je sodna presoja zakonitosti izbire glede pogojev oz. kriterijev, ko gre za profesionalne kriterije, ki niso natančno določeni ali objektivizirani s predpisi ali splošno sprejetimi standardi, zadržana. To pomeni, da sodišče ugotovi nezakonitost le, če je odločiotev očitno nerazumna.
ZUS-1 člen 28, 28/1, 36, 36/1, 36/1-2. ZUP člen 87.
tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - fikcija vročitve - zavrženje tožbe
ZUP dejanju, ko vročevalec po preteku 15-dnevnega roka za prevzem dokumentov le-te pusti v predalčniku naslovnika, ne pripisuje nobenega pravnega učinka, saj je obveznost vročevalca, da odločbo pusti v naslovnikovem predalčniku, namenjena le temu, da se zagotovi čim večja dejanska verjetnost, da se bo naslovnik kljub vročitvi s fikcijo res seznanil s pisanjem.
javni razpis - sofinanciranje letnega programa športa v občini - razpisna merila - članstvo v društvu
Pri razporejanju javnih sredstev je treba ravnati skrbno, razdeli se jih lahko le ob izpolnjenih pogojih in v upravičeni višini. Zato je pravilno ravnanje, da se zahteva dopolnitev vloge glede članstva društva, ker iz predloženih dokazil ni bilo mogoče preveriti število članov.
Okoliščina, da je tožeča stranka zainteresirana za odpravo izpodbijane odločbe in sklepa, še ne izkazuje njene aktivne legitimacije v upravnem sporu za tožbo - ne v delu, ki se nanaša na izpodbijano odločbo, ker tožeča stranka v upravnem postopku pred njeno izdajo nesporno ni imela zahtevanega položaja stranke ali stranskega udeleženca in zato tudi ni podana njena aktivna legitimacija za sprožitev upravnega spora s predmetno skupno tožbo, kot tudi ne v delu, ki se nanaša na uvodoma navedeni izpodbijani sklep, saj je iz podatkov v predloženem upravnem spisu razvidno, da se zadevni upravni postopek ni začel na zahtevo tožeče stranke, niti ni zoper njo tekel in tudi ni razvidno, da bi bilo v zadevnem postopku kakorkoli poseženo v kakšne pravice tožnice.
mednarodna zaščita - molk organa - procesne predpostavke za molk organa - procesne predpostavke za tožbo zaradi molka organa
Ker tožena stranka o tožnikovi vlogi ni odločila v zakonsko predpisanem roku, niti ni tega storila v nadaljnjih sedmih dneh po tožnikovi zahtevi, je sodišče v skladu s prvim odstavkom 69. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in toženi stranki naložilo izdajo upravnega akta v roku 60 dni od prejema te sodbe. Pri določitvi roka za odločitev je sodišče ocenilo, da bo v tem roku lahko odločeno o tožnikovi vlogi za priznanje mednarodne zaščite.
dovoljenje za dostop do tajnih podatkov - procesne predpostavke - izpodbijani akt - procesni sklep - sklep o prekinitvi postopka
Sklep o prekinitvi postopka, je (zgolj) procesni sklep, ki ne pomeni odločitve o tožnikovi materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi v smislu 2. člena ZUS-1. Pri izpodbijanem sklepu tudi ne gre za sklep iz 5. člena ZUS-1, ki ga je mogoče v upravnem sporu izpodbijati le, če je z njim postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan.
evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - strinjanje s potekom predlagane meje - napaka volje
Če izjava na mejni obravnavi o strinjanju s predlagano mejo temelji na motnem oz. napačnem razumevanju, se le-to lahko uveljavlja le v pravdnem postopku in samo glede mej pacel, katerih lastnik je vlagatelj tožbe.