mednarodna zaščita - nedovoljena prošnja - že priznan status subsidiarne zaščite - zavrženje prošnje
V predmetni zadevi ni sporno, da je tožnikom mednarodno zaščito v obliki statusa subsidiarne zaščite priznala Nemčija za čas do 4. 12. 2019. V predmetni zadevi tudi ni bilo osporavano, da tožniki niso osebe, ki bi bile v Slovenijo sprejete na podlagi kvote po VI. poglavju ZMZ-1. Vsled navedenega pa je po presoji sodišča odločitev toženke o nedopustnosti prošenj za mednarodno zaščito, ki so jih tožniki vložili v Republiki Sloveniji, pravilna.
ZMZ-1 člen 84, 84/2. ZTuj-2 člen 68. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2.
mednarodna zaščita - pridržanje za namen predaje - drugačno dejansko stanje zadeve - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III)
Na podlagi ugotovitev v postopku, po zaslišanju tožnika ter priče B.B. na glavni obravnavi, po presoji sodišča ni mogoče šteti, da je tožnik begosumen, še manj pa znatno begosumen, kot se za odreditev pridržanja zahteva po drugem odstavku 28. člena Uredbe Dublin III. Sodišče sledi tožniku in priči B.B., da želita zaživeti skupaj v Sloveniji, s tem pa niso izpolnjeni kriteriji za izrek omejitve gibanja po drugem odstavku 28. člena Uredbe Dublin III v povezavi z drugim odstavkom 84. člena ZMZ-1 glede na objektivne, z zakonom določene kriterije v skladu z določbo (n) 2. člena Uredbe Dublin III oziroma s smiselno uporabo kriterijev 68. člena Ztuj-2.
prijava na javni razpis - pogoji javnega razpisa - objava javnega razpisa - javni razpis - kultura
Tožnik ni izpolnjeval razpisnega pogoja, da mora program študijskega dela v pretekli sezoni (šolskem letu) obsegati najmanj 30 delovnih srečanj, in torej ne pogojev Javnega razpisa, kar pomeni, da ga je toženka skladno z 9. točko Javnega razpisa že iz tega razloga pravilno štela za neupravičeno osebo ter posledično njegovo vlogo na Javni razpis utemeljeno zavrgla. Predlagatelj posameznega programa je namreč moral kumulativno izpolnjevati vse razpisne pogoje, določene v Merilih predmetnega Javnega razpisa, zato je bilo že neizpolnjevanje enega izmed njih razlog za zavrženje vloge.
Obvestilo o odprtju Javnega razpisa je bilo objavljeno v Uradnem listu RS, v katerem je bilo jasno napoteno na spletno stran, kjer so bili besedilo razpisa, prijavni obrazci in merila javno dostopni vsej zainteresirani javnosti. Ali oziroma kako naj bi tak način objave vplival na njegovo možnost, da se seznani s pogoji in merili razpisa, tožnik ne navaja.
Vsebina ponudbe je v domeni prodajalca ter da v primeru, ko ponudba prodajalca, ki želi prodati kmetijsko zemljišče, kmetijo ali gozd, poleg tega zemljišča obsega še stavbno zemljišče, ni nedopustna. Gre namreč za izraz volje prodajalca in pomeni le, da se je prodajalec odločil, da tudi zemljišče, ki je sicer stavbno, prednostno ponudi predkupnim upravičencem po ZKZ.
Tožena stranka svoje trditve, da tožeča stranka nima več dovoljenja za izkoriščanje mineralnih surovin, ni utemeljila tako, da bi bilo mogoče njeno odločitev preizkusiti. Obrazložitev odločitve tožene stranke ni taka, kot jo zahteva prvi odstavek 214. člena ZUP, torej je nepopolna, kar pa pomeni, da je tožena stranka bistveno kršila določbe postopka. Tožena stranka namreč v izpodbijanem sklepu ugotavlja, da je odločba z leta 1980 prenehala veljati, ne pojasni pa zakaj so bile potemtakem toženi stranki kasneje (po tem, ko naj bi prvotna odločba že prenehala veljati) izdane dopolnilne odločbe k prvotni odločbi, zakaj je s tožečo stranko v letu 2001 sklenila koncesijsko pogodbo in na kateri pravni podlagi je od tožeče stranke, ki je vložila obrazca za odmero koncesnine za leti 2015 in 2016, zahtevala dopolnitev z elaboratom o obsegu pridobivalnega prostora, kolikor je menila, da nima več veljavnega dovoljenja za izkoriščanje mineralne surovine. Predvsem pa tožena stranka teh svojih trditev ni utemeljila z materialnimi predpisi, ki bi dopuščali takšen zaključek.
ZSV člen 44, 44/2, 44/3, 47.l, 47.l/1, 107. ZUP člen 214, 214/1, 237, 237/2, 237/2-7.
socialno varstvo - odvzem koncesije - razlogi za odvzem koncesije - obstoj enega od taksativno naštetih razlogov - obrazložitev odločbe - absolutna bistvena kršitev določb postopka
ZSV predpisuje šest razlogov za odvzem koncesije, ki jih tudi natančno opredeljuje po vsebini. Tak način uzakonitve razlogov za odvzem koncesije, torej naštevanje omejenega števila razlogov, ki niso opredeljeni zgolj splošno, temveč podrobno in v več primerih tudi z določitvijo dodatnih pogojev, ob upoštevanju pomena stalnega zagotavljanja predmetne javne službe za uporabnike, omogoča zanesljivo sklepanje, da so razlogi za odvzem koncesije v zakonu določeni izčrpno, da torej koncesije ni mogoče odvzeti iz razloga, ki ni izrecno naveden v 47.l členu ZSV.
vodno soglasje - postopek izdaje gradbenega dovoljenja - prekinitev postopka - procesni sklep - upravni akt - zavrženje tožbe
Tožeča stranka v obravnavani zadevi izpodbija sklep o prekinitvi postopka izdaje gradbenega dovoljenja. Po presoji sodišča je izpodbijani sklep zgolj procesni sklep, ki ne pomeni odločitve o materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke. Edini pravni učinek izpodbijanega sklepa je v tem, da do nastopa v njem predvidene okoliščine (pravnomočnost odločitve o izdaji vodnega soglasja) upravni postopek pred prvostopenjskim organom ne teče in da se v tem času ne izvršujejo procesna dejanja ter ne tečejo z zakonom predpisani roki zanje.
davčna izvršba - prispevki za socialno varnost - osebni stečaj dolžnika - odpust dolga - prednostna terjatev
Izrek sklepa o odpustu obveznosti določa, da odpust obveznosti učinkuje za vse navadne in podrejene terjatve upnikov do stečajnega dolžnika. Torej ne učinkuje na prednostne terjatve, te pa določata prvi odstavek 21. in 390. člena ZFPPIPP.
informacije javnega značaja - dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - kazenski postopek - škodovanje izvedbi sodnega postopka - osebni podatek - delni dostop
Iz jezikovne razlage 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ izhaja, da se lahko zavrne dostop do podatka, ki se nanaša le na konkretni kazenski postopek, zaradi katerega je podatek nastal.
Obravnavani dokument vsebuje imena in priimke posameznih fizičnih oseb, zoper katere je bila vložena ovadba, za razkritje katerih ni pravne podlage, varovani osebni podatki pa se prepletajo skozi vso vsebino obrazložitve sklepa z drugimi podatki, instituta delnega dostopa pa zaradi tega ni bilo mogoče uporabiti na način, da se izločijo podatki, ki predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, s tem v zvezi pa je bilo tudi pravilno ugotovljeno, da bi zahtevani dokumenti ob uporabi instituta delnega dostopa popolnoma izgubili svojo vrednost in smiselnost.
ZDIJZ člen 4, 5. ZZK člen 199, 199/1. ZS člen 2, 2/1, 2/2.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - obstoj dokumenta - nepremičnina - pravnomočna sodba - upoštevanje navodil sodišča - podatki zemljiške knjige
Toženka ni sledila pravnemu mnenju sodišča v sodbi glede uporabe materialnega prava, za kar ni imela utemeljenih razlogov oziroma ti ne izhajajo iz obrazložitve izpodbijane odločbe. Stranka dejansko zahteva obdelavo (sicer javno dostopnih) podatkov. Te pravice pa ZDIJZ ne daje.
odvzem magistrskega naslova - pogoji za odvzem naslova - presoja izvirnosti dela - retroaktivnost - avtonomija univerze - uporaba ZUP
Magistrska naloga je študentova individualna intelektualna stvaritev, ki je pisno izražena in je rezultat znanstvenoraziskovalnega dela kandidata, ter pomeni prispevek k znanosti in stroki na izbranem področju. Študent krši vsebinske zahteve pri sestavi naloge, če naloga ne izpolnjuje pogojev (44. in 45. člen Pravilnika o pripravi in zagovoru doktorske disertacije na UP) ali če vsebuje prepisana besedila drugih avtorjev, brez navedbe avtorja.
ZUP člen 65, 65/5, 300, 300/1. EZ-1 člen 413, 413/1,418.
energetika - finančna pomoč za tekoče poslovanje - pristojnost
Dve prvotni dokončni in pravnomočni odločbi sta bili z dne 20. 2. 2010 naknadno razveljavljeni z dvema odločbama z dne 27. 7. 2011 o spremembi - zmanjšanju pomoči za tekoče poslovanje, ki sta bili zatem tudi že izvršeni s strani operaterja družbe A. d.o.o., je zato relevantno predvsem določilo 1. odstavka 300. člena ZUP, ki se glasi: "Če je bila na podlagi odločbe opravljena izvršba, odločba pa je bila pozneje odpravljena ali spremenjena, ima zavezanec - v konkretnem primeru tožnik, pravico zahtevati, da se mu vrne, kar mu je bilo vzeto, oziroma da se vrne v stanje, ki izhaja iz nove odločbe." Po določbi 2. odstavka 300. člena ZUP odloča o zavezančevi zahtevi organ, ki je izdal sklep, s katerim je dovolil izvršbo, v konkretnem primeru torej tožena stranka.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - test javnega interesa - zvočni zapis seje
V konkretnem primeru je tožena stranka naredila test prevladujočega interesa javnosti in podrobno utemeljila svojo odločitev, da je v konkretnem primeru interes javnosti glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ), in posledično z izpodbijano odločbo dovolila dostop do zahtevane informacije (zvočnega zapisa 2. izredne seje nadzornega svetaz dne 26. 10. 2015).
delna zapora ceste - občinska cesta - lastninska pravica - redni upravni spor - stranski udeleženec - pravni interes - zavrženje tožbe
Ker tožniki nimajo pravnega interesa za sodelovanje v postopku izdaje akta o delni zapori ceste, ki se začne na predlog investitorja, tudi ne morejo imeti pravnega interesa za izpodbijanje prvostopenjskega akta v upravnem sporu.
Odločitev tožene stranke o zavrženju pritožbe tožnikov zoper dovoljenje je pravilna, saj glede na to, da tožniki niso bili in tudi ne morejo biti niti stranka niti stranski udeleženci v postopku izdaje akta na prvi stopnji, posledično temu tudi ne morejo vložiti pritožbe zoper tak akt.
informacije javnega značaja - upravna izvršba - ugovor - prisila - nesorazmernost
Toženka je tožnico še pred izdajo izpodbijanega sklepa pozvala k izpolnitvi obveznosti po pravnomočni in izvršljivi delni odločbi z dne 7. 9. 2015. Izpodbijani sklep pa je bil izdan 13. 9. 2016. Ob upoštevanju, kdaj je delna odločba z dne 7. 9. 2015 postala izvršljiva (17. 8. 2016) ter ob tem, da je toženka tožnico 31. 8. 2016, torej pred izdajo izpodbijanega sklepa, pozvala na izvršitev 1. točke izreka te delne odločbe, je tožničin ugovor, da je način prisilitve nesorazmeren, ker ji je toženka za izvršitev dala le 8 dni časa, neutemeljen.
pacientove pravice - kršitev pacientovih pravic - pravica do samostojnega odločanja o zdravljenju - oploditev z biomedicinsko pomočjo - mnenje zdravniške komisije - obrazložitev odločbe
ZPacP posebnih določb, ki bi se nanašale na obrazložitev sprejete odločitve nima, to pomeni, da se na podlagi 65. člena ZPacP subsidiarno uporabijo določbe 214. člena ZUP, po katerih mora obrazložitev vsebovati razloge, ki se nanašajo tako na dejansko kot tudi na pravno podlago izreka odločbe.
ZJU člen 61, 61/1, 61/2, 62. Uredba o postopku za zasedbo delovnega mesta v organih državne uprave in v pravosodnih organih (2006) člen 22, 22/3, 23, 23/3.
javni natečaj - neizbira na delovno mesto - natečajni pogoji - merila izbirnega postopka
Bistveno je, da so bili v okviru posameznih faz izbirnega postopka vsi kandidati enakopravno obravnavani in da so torej imeli v konkretnem primeru vsi v drugo fazo uvrščeni kandidati enako izhodišče in s tem enake možnosti, da natečajno komisijo na podlagi enakih in vnaprej določenih ter ovrednotenih vprašanj s svojimi odgovori prepričajo, da so prav oni najbolj strokovno usposobljeni za zasedbo navedenega uradniškega delovnega mesta, torej, da so na ustnem razgovoru bila vsem postavljena enaka in vnaprej določena ter ovrednotena vprašanja, ki so zajemala tudi vprašanja o splošnem poznavanju bodočega delovnega mesta, ne le vprašanja, namenjena oblikovanju splošnega vtisa o kandidatu. Tako je bila vsem v drugo fazo izbirnega postopka uvrščenim kandidatom dana enaka možnost, da natečajno komisijo s svojim poznavanjem delovnega okolja oziroma razgledanostjo prepričajo, da so najbolj primerni za razpisano uradniško delovno mesto.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - škodni test - pravnomočna sodba - upoštevanje navodil sodišča - pravno mnenje - dokumenti v zvezi z notranjim delovanjem organa
Toženka pri izdaji izpodbijane odločbe, izdane v ponovljenem postopku, ni sledila pravnemu mnenju sodišča glede uporabe materialnega prava.
Zahteva se nanaša na dokumente, ki so nastali izključno za notranjo rabo organa, torej z namenom priprave vsebinskih podlag za delovanje organa samega, in sicer za zapisnike kolegijev, v katerih so bili določeni povzetki sprejetih odločitev, izvedenih nalog in načrtovanih obveznosti organa ali konkretnega javnega uslužbenca. Razkritje takšne notranje komunikacije oziroma razprav znotraj organa, v katerih so izražena stališča ali mnenja, povzetki dogajanj ali izvedenih oziroma načrtovanih nalog, ki so namenjene zgolj interni uporabi, bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - dan vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - do dneva vložitve prošnje nastali stroški
Dejanje pravne pomoči, za katero se tožnik zavzema v prošnji za BPP, t.j. odvetniška storitev sestave in vložitve pritožbe zoper sodbo, je bilo opravljeno že dne 30. 5. 2017, torej pred dnevom, ko je bila vložena prošnja za dodelitev BPP. To pomeni, da glede na drugi odstavek 11. člena ZBPP toženka ni imela podlage, da bi tožniku odobrila BPP, saj gre za dejanje, ki je bilo že opravljeno pred samo vložitvijo prošnje.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 2, 2(n), 28, 28/2, 28/3. ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5. ZTuj-2 člen 68, 68/1, 68/1-5.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - uredba Dublin III - nevarnost pobega - nesodelovanje v postopku
Pri tožniku je podana znatna nevarnost, da bo, če ne bo pridržan, Slovenijo samovoljno zapustil in tako onemogočil postopek predaje odgovorni državi članici. Na tožnikovo begosumnost kažejo njegova dejanja v dosedanjem postopku, da je pred prihodom v Slovenijo prehajal meje evropskih držav, že večkrat zaprosil za mednarodno zaščito v več državah, ne da bi tam tudi počakal na dokončanje postopka. Glede tožnikovih navedb je bistveno, da jih tožnik v postopku spreminja, kar prav tako kaže na njegovo nesodelovanje v postopku kot kriteriju, ki kaže na tožnikovo begosumnost.
Ni utemeljen tožbeni ugovor, da se nesodelovanje v postopku smatra za znak begosumnosti le v primerih, če gre za nesodelovanje v postopku, ki se vodi v Sloveniji.