CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00027120
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 133, 133/3.
dopuščena revizija - povrnitev nepremoženjske škode - objektivna odgovornost države - višina odškodnine - zmanjšanje odškodnine - prekomerne imisije - hrup - odškodnina zaradi kršitev osebnostnih pravic - pravica do zdravega življenjskega okolja - duševne bolečine zaradi kršitev pravic osebnosti
Revizija se dopusti v smeri preizkusa materialnopravne pravilnosti pravnomočne odločitve glede zavrnitve zahtevka za plačilo odškodnine prvi, četrti, peti, sedmi in osmi tožeči stranki.
ZNP-1 člen 216, 216/1. ZNP člen 34. ZPP člen 367, 367/2, 377, 384, 384/4.
predlog za dopustitev revizije - nepravdni postopek - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - prehodne določbe - dovoljenost revizije - dovoljenost predloga - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - zavrženje predloga
ZNP - 1 je začel veljati 15. 4. 2019, sklep sodišča prve stopnje v konkretnem postopku pa je bil izdan 28. 11. 2018. Upoštevaje prehodne določbe prvega odstavka 216. člena ZNP-1 se zato uporabljajo določbe prej veljavnega ZNP. V skladu z določbo 34. člena ZNP revizija ni dovoljena, razen če zakon določa drugače. Glede postopkov odločanja o ukrepih po ZPND pa zakon drugačne določbe ne vsebuje.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z delom sodišča - objektivna nepristranskost sodišča - očitno neutemeljen predlog
Predlagatelj ni ponudil prepričljivih razlogov, zaradi katerih bi bilo mogoče sklepati, da so vsi sodniki pristojnega sodišča nezmožni objektivno nepristranskega odločanja.
ZPP člen 367, 367/2, 377, 384, 384/4. ZNP-1 člen 216, 216/1. ZNP člen 34. ZPND člen 22a.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost revizije v nepravdnem postopku - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - prehodne določbe - dovoljenost predloga - zavrženje predloga
ZNP - 1 je začel veljati 15. 4. 2019, sklep sodišča prve stopnje v konkretnem postopku pa je bil izdan 1. 2. 2019. Upoštevaje prehodne določbe prvega odstavka 216. člena ZNP - 1 se zato uporabljajo določbe prej veljavnega ZNP. V skladu z določbo 34. člena ZNP revizija ni dovoljena, razen če zakon določa drugače. Glede postopkov odločanja o ukrepih po ZPND pa zakon drugačne določbe ne vsebuje
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - odškodnina iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - invalidnina
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili materialno pravo v zvezi z vštevanjem invalidnine v odškodnino iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
ZIZ člen 15, 35, 35/4, 166, 166/2. ZPP člen 25, 25/2.
spor o pristojnosti - izvršba na nepremičnino - dodatno izvršilno sredstvo - izvršba na denarno terjatev - zavarovanje terjatve s hipoteko
Ker ZIZ v četrtem odstavku 35. člena samo za primer, če upnik med izvršilnim postopkom predlaga za izvršbo poleg ali namesto že dovoljenih sredstev oziroma predmetov izvršbo na nepremičnine, določa, da postane za to izvršilno sredstvo izključno krajevno pristojno sodišče, ki je pristojno za odločanje o tem izvršilnem sredstvu, za primer vseh ostalih dodatno predlaganih izvršilnih sredstev velja, da o njih odloči sodišče, ki je odločilo o (prvotnem) predlogu za izvršbo.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS00027584
ZBan-1 člen 66, 66/1, 166, 167, 177. ZGD-1 člen 263. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - odškodninska odgovornost članov uprave bank - bančni kredit - odobritev bančnega kredita - skrbnost kreditodajalca - konflikt interesov - kapitalska udeležba v kreditojemalcu - izločitev - vmesna sodba
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali bi se morali toženci, če je bilo podano nasprotje interesov, kljub sklepu nadzornega sveta banke po 167. členu Zakona o bančništvu (ZBan-1) izločiti iz odločanja in poskrbeti, da bi o kreditu odločale osebe, ki niso obremenjene s konfliktom interesov,
- ali okoliščina, da posamezen član organa upravljanja ni sodeloval pri sprejetju domnevno škodljive poslovne odločitve, tega odvezuje odgovornosti za morebitno škodo, nastalo kot posledica takšne odločitve,
- ali okoliščina, da je član uprave odločal o sklenitvi posla, ki je temelj nastanka izpostavljenosti banke do osebe v posebnem razmerju do banke, sama po sebi pomeni kršitev dolžnosti lojalnosti in s tem protipravno ravnanje,
- ali uprava banke zadosti zahtevam po skrbnem ravnanju iz 263. člena ZGD-1 v zvezi z določbami 66. in 167. člena ZBan-1, ko svojo odločitev opre na predloge in gradiva strokovnih služb.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PLAČILNI PROMET
VS00027585
ZPPDFT člen 8, 22, 22a. ZPlaSS člen 119. OZ člen 239. ZPP člen 367a, 367a/1, 339, 339/2.
dopuščena revizija - odškodninska odgovornost bank - spletno bančništvo - sumljiva in neobičajna bančna transakcija - zloraba - varnostni ukrepi - ravnanje s potrebno skrbnostjo - skrbnost dobrega gospodarja - ravnanje uporabnika - huda malomarnost - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - ugotovitev dejanskega stanja brez obravnave
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je v okoliščinah konkretnega primera tožnik pri uporabi spletne banke ravnal s hudo malomarnostjo,
- ali je pritožbeno sodišče storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, s tem ko je brez opravljene obravnave ugotovilo dejansko stanje, ki ga sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, nanj ni oprlo sodbe oziroma ga ugotovilo drugače, in sicer v zvezi z dolžnostmi uporabnika, ki naj bi jih določal Priročnik za uporabo programa A., dejstvom, ali bi bilo mogoče izvesti sporno transakcijo brez pametne kartice v računalniku ter okoliščinami sporne transakcije,
- ali so bile v okoliščinah konkretnega primera podane okoliščine sumljive ter neobičajne transakcije, v katerih je dolžna banka opraviti podrobnejši pregled po 8. in 22.a členu Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - prenos pristojnosti zaradi sodnih zaostankov - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Neutemeljena je tožničina utemeljitev delegacije iz razloga smotrnosti po 67. členu ZPP zaradi zatrjevane "seznanjenosti s spisom senata" predlaganega sodišča, saj je pristojnost sodišča po ZS določena s pritožbenim sodiščem kot takim (1. točka 104. člena ZS) in ne s senatom, ki o zadevi dejansko odloča.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS00026139
ZBan-1 člen 66, 66/1, 166, 167, 177. ZGD-1 člen 263. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - odškodninska odgovornost članov uprave bank - bančni kredit - odobritev bančnega kredita - skrbnost kreditodajalca - zavarovanje obveznosti - konflikt interesov - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - višina odškodnine
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali bi se morali toženci, če je bilo podano nasprotje interesov, kljub sklepu nadzornega sveta banke po 167. členu Zakona o bančništvu (ZBan-1) izločiti iz odločanja in poskrbeti, da bi o kreditu odločale osebe, ki niso obremenjene s konfliktom interesov,
- ali okoliščina, da posamezen član organa upravljanja ni sodeloval pri sprejetju domnevno škodljive poslovne odločitve, tega odvezuje odgovornosti za morebitno škodo, nastalo kot posledica takšne odločitve,
- ali okoliščina, da je član uprave odločal o sklenitvi posla, ki je temelj nastanka izpostavljenosti banke do osebe v posebnem razmerju do banke, sama po sebi pomeni kršitev dolžnosti lojalnosti in s tem protipravno ravnanje,
- ali uprava banke zadosti zahtevam po skrbnem ravnanju iz 263. člena ZGD-1 v zvezi z določbami 66. in 167. člena ZBan-1, ko svojo odločitev opre na predloge in gradiva strokovnih služb,
- ali je sodišče druge stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka s tem, ko je odločilo o obstoju in višini odškodnine, čeprav je bilo to vprašanje med pravdnimi strankami sporno in sodišče druge stopnje na obravnavi glede tega vprašanja ni izvajalo dokazov.
pravočasnost revizije - vmesna sodba - izrek vmesne sodbe - obravnava pred sodiščem druge stopnje - pravna podlaga za odločitev
V konkretnem primeru ne more biti nobenega dvoma, da je sodišče prve stopnje izdalo vmesno sodbo, kar izhaja tako iz njenega naslova kot tudi iz značilnega izreka s besedno zvezo, da je zahtevek tožeče stranke "po temelju utemeljen". Sodišče druge stopnje pa je tako sodbo, torej vmesno sodbo in ne končne sodbe s pomanjkljivim izrekom, kot zmotno navaja revidentka, potrdilo.
Revidentka sicer utemeljeno opozarja, da računske operacije ne spadajo v izreke sodb (v konkretnem primeru navedena razlika med dvema cenama v citiranem izreku vmesne sodbe sodišča prve stopnje v 1. točki te obrazložitve). Vendar pa bodo sodišča nižjih stopenj v nadaljnjem postopku odločanja o višini zahtevka morala upoštevati, da dejstva, četudi so vsebovana v izreku, ne postanejo pravnomočna. Pravnomočnost se namreč nanaša le na izrek sodbe o tožbenem zahtevku oziroma o obstoju terjatve, uveljavljene z ugovorom zaradi pobota (prvi in tretji odstavek 319. člena ZPP). Na navedeno računsko operacijo v izreku prvostopenjske sodbe sodišča nižjih stopenj v nadaljnjem postopku tako niso vezana.
Obe stranki tega postopka sta bili v odškodninski pravdi skupaj toženi, kar pomeni, da je bila toženka o postopku obveščena in je prišlo do intervencijskega učinka. Zato toženka v kasnejši pravdi tožnici ne more očitati slabega vodenja postopka, saj je imela v odškodninski pravdi skladno s prvim odstavkom 201. člena ZPP tudi sama možnost vložiti pravno sredstvo, ki bi v dejanjih, ki niso v nasprotju s strankinimi, učinkovale tudi zanjo (četrti odstavek 201. člena ZPP).
OZ člen 631. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 66.
podjemna pogodba - pogodba o delu - plačilo opravljenih del - zadržanje varščine - odprava napak - pristop k dolgu - neposlovna odškodninska odgovornost - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika - uzance
OZ v 631. členu določa, da se sodelavci za svoje terjatve do podjemnika lahko obrnejo neposredno na naročnika in zahtevajo od njega, da jim te terjatve izplača iz vsote, ki jo v tistem trenutku dolguje podjemniku, če so pripoznane. Sodišče je pravilno presodilo, da je imela naročnica pravico zadržati določen znesek, kot sorazmerni del cene za odpravo pomanjkljivosti, ugotovljenih ob sprejemu in izročitvi del. Tako zadržanih sredstev ni mogoče subsumirati pod zakonsko dikcijo vsote, ki jo naročnik dolguje podjemniku (izvajalcu). Zato, da bi podizvajalka s svojim zahtevkom eventualno lahko uspela, bi morala trditi, da je terjatev izvajalca do naročnice za plačilo zadržanih sredstev, na dan, ko je podizvajalka od naročnice zahtevala neposredno plačilo, obstajala in je dospela. To dejansko pomeni, da bi bile na ta dan vse ugotovljene pomanjkljivosti odpravljene, zaradi česar zavarovanje v obliki zadržanih sredstev ne bi bilo več potrebno.
Dopuščeni reviziji mora biti priložen predlog za dopustitev revizije in sklep o dopustitvi revizije (drugi odstavek 373. člena ZPP). V obravnavani zadevi je tožena stranka reviziji priložila sklep o dopustitvi revizije z dne 13. 11. 2018 s prilogami, med katerimi pa ni predloga za dopustitev revizije. Taka revizija je nepopolna.
V postopku z revizijo se ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev (383. člen v zvezi s 336. členom ZPP). Vrhovno sodišče je zato nepopolno revizijo zavrglo (377. člen v zvezi z drugim odstavkom 373. člena ZPP).
OZ člen 39, 39/1, 39/4, 429, 429/1, 429/2. ZGD-1 člen 545, 547, 548.
pogodba o prevzemu dolga - privolitev upnika v prevzem dolga - pravna podlaga pogodbe - prezadolženost prevzemnika dolga - ničnost - pristop k dolgu - dejanski koncern - zavarovanje terjatve - vračilo menic
Posledica dejstva, da dolg prevzame prevzemnik, ki je ob upnikovi privolitvi v pogodbo o prevzemu dolga prezadolžen, je urejena v določbi drugega odstavka 429. člena OZ. Če upnik v takem primeru ni vedel in ni bil dolžan vedeti za prevzemnikovo prezadolženost, prejšnji dolžnik s tem ni prost obveznosti, pogodba o prevzemu dolga pa ima učinek pogodbe o pristopu k dolgu. To pomeni, da podlaga pogodbe o prevzemu dolga za primer, da je prevzemnik prezadolžen, ni prepovedana.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00025466
ZIZ člen 138, 138/1.
izvršba na denarna sredstva dolžnika pri organizaciji za plačilni promet - sklep o izvršbi - obseg izvršbe - čas plačila - poslovanje prek POS terminala - plačilna kartica - prenehanje terjatve - pobot - dopuščena revizija
Nobenega dvoma ni, da do izvršitve plačilne transakcije pride s trenutkom odobritve plačila preko POS terminala in da je plačilo odobreno v korist prejemnika plačila. To logično pomeni, da z odobritvijo plačila prejemnik plačila, opravljenega preko POS terminala, postane ne le imetnik terjatve do banke, lastnice POS terminala, za plačilo zneska odobrenega plačila, ampak postane v smislu določb ZIZ o Izvršbi na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet imetnik denarnih sredstev v višini zneska odobrenega plačila. Na to ne more vplivati dejstvo, da so se od trenutka odobritve plačil preko POS terminala do nakazila na TRR prejemnika plačila njegova denarna sredstva vodila na "tehničnem" računu pri banki. Ker stranke prejemnika plačila niso plačevale banki, pač pa prejemniku plačila, je šlo tudi v primeru sredstev, vodenih na "tehničnem" računu, za denarna sredstva prejemnika plačila in ne za denarna sredstva banke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00026128
OZ člen 333, 648. ZPP člen 380, 380/1.
podjemna pogodba - prenehanje podjemne pogodbe po volji naročnika - trajno dolžniško razmerje - prenehanje trajnega dolžniškega razmerja - odpoved trajnega dolžniškega razmerja - odpovedni rok - posledice odstopa od pogodbe - svoboda urejanja obligacijskih razmerij - pozitivni pogodbeni interes - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodne odločbe v revizijskem postopku - dopuščena revizija
Pogodbeno določilo drugega odstavka 16. člena Pogodbe daje strankama možnost, da vsaka od njiju pogodbo brez razloga kadarkoli odpove z odpovednim rokom, to možnost pa je toženka tudi izkoristila. Taka odpoved pogodbe ima enake posledice kot odpoved časovno neomejenega pogodbenega razmerja po določbi 333. člena OZ. Odpovedano dolžniško razmerje preneha, ko preteče s pogodbo določen odpovedni rok. Stranki sta s tem prosti svojih obveznosti.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00026665
ZIZ člen 20a, 26. ZPSPP člen 26, 28.
izvršljivost notarskega zapisa - najem poslovnih prostorov - odstop od najemne pogodbe - izpraznitev poslovnega prostora - kondikcijski zahtevek - nastanek obveznosti - izvršba za izpraznitev poslovnih prostorov - dopuščena revizija
V primeru, ko sta stranki v notarskem zapisu pogodbe šele uredili pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za uveljavljanje odstopnega upravičenja, sama terjatev, ki vsebuje kondikcijski zahtevek, še ne izhaja iz notarskega zapisa pogodbe. Upnik se je pri utemeljitvi predloga za izvršbo skliceval na neizpolnitev obveznosti dolžnika zaradi nepredložitve nove bančne garancije po unovčenju bančne garancije, ki je bila izročena ob podpisu pogodbe. Že iz teh navedb izhaja, da terjatev, ki jo je uveljavljal upnik, še ni obstajala ob sklenitvi Pogodbe v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa.