družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - kršitev zakona ali statuta - prepoved konkurence - kršitev prepovedi konkurence - direktor družbe - ustanovitev nove gospodarske družbe - nekdanji družbenik - dopuščena revizija
Družbenik družbe z omejeno odgovornostjo (tožeče stranke) je zaradi sporov z ostalima družbenikoma in slabšega poslovanja tožeče stranke ustanovil novo družbo, ki je opravljala enako dejavnost kot tožeča stranka. Že s samim tem ravnanjem je kršil statutarno konkurenčno prepoved tožeče stranke in prepoved konkurence po prvem odstavku 41. člena ZGD-1.
Novoustanovljena družba je sklepala posle s strankami, ki so pred tem poslovale s tožečo stranko. V času, ko je bil toženec direktor tožeče stranke in/ali njen družbenik, ni smel sklepati takih poslov niti tako, da so bili prikazani kot posli, ki so jih sklenili zaposleni v novoustanovljeni družbi.
začasna odredba - kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - pavšalne in neizkazane navedbe - materialna škoda - posledice izpodbijane odločitve - težko popravljiva škoda ni izkazana
Vrhovno sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje, da pritožnik s svojimi navedbami ni izkazal verjetnosti nastanka težko popravljive škode v smislu drugega odstavka 32. člena ZUS-1. V predlogu za izdajo začasne odredbe je navajal, da je posledica izvrševanja odločb Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino nastanek kaznivega dejanja, kar mu povzroča nepremoženjsko in premoženjsko škodo.
Njegove navedbe v zvezi z nepremoženjsko škodo, ki naj bi se kazala kot občutek nemoči v odnosu do države in državnih organov, kot izguba zaupanja v državne institucije in pravno državo ter kot občutek prevaranosti, kar vse naj bi vplivalo na njegovo psihofizično zdravje in stanje, so namreč pavšalne in presplošne. Prav tako zatrjevanih neugodnih občutkov in posledic, ki naj bi mu nastale, ni konkretiziral. Pritožnik za potrditev le teh tudi ni predložil dokazov, kar pomeni, da gre zgolj za njegove navedbe, ki niso izkazane.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS00027345
OZ člen 62, 62/1, 336, 336/1, 337, 352, 352/1.
odškodninska odgovornost zavarovanca - zavarovanje civilne odgovornosti - zavarovanje odgovornosti delodajalca - plačilo odškodnine - povrnitev nepremoženjske škode - zastaranje odškodninske terjatve - splošni zastaralni rok - subjektivni in objektivni zastaralni rok - rok, določen v letih - triletni zastaralni rok - čas, ki je potreben za zastaranje - kdaj začne zastaranje teči - začetek teka zastaralnega roka - materialni prekluzivni rok - zapadlost odškodninske terjatve - zavedanje o škodi - dolžna skrbnost - dospelost terjatve - nastanek škodnega dogodka - namenska razlaga - zaključek zdravljenja - bolniška odsotnost - vrnitev na delo - uporaba argumenta specialnosti - dopuščena revizija
Začetek teka zastaranja odškodninskega zahtevka je treba presojati po 352. členu OZ, torej brez dodatnega enodnevnega zamika po tem, ko je oškodovanec zvedel za škodo in povzročitelja, zastaranje pa nastopi s potekom treh let.
V skladu s 352. členom OZ začetek teka zastaralnega roka ni vezan na zaključek zdravljenja kot tak, čeprav utegne biti to z vidika oškodovančeve skrbnosti najbolj oprijemljiva okoliščina, temveč na trenutek, ko je oškodovanec zvedel za obseg in višino škode. Trenutek subjektivnega spoznanja in zaključek zdravljenja torej časovno ne sovpadata zmeraj. Odškodninska obveznost namreč zapade že takrat, ko nastane škoda, za njeno védenje pa je treba upoštevati (celoten) obseg in višino oziroma upoštevno škodno obdobje, zajeto v njenem odpravljanju; torej tako potek zdravljenja kot tudi njegov sestavni del - zaključek zdravljenja. To pomeni, da je lahko z vidika oškodovančevega védenja o obsegu škode tudi pri zastaranju odškodninskih terjatev v končni fazi upošteven prvi naslednji trenutek/dan po koncu obdobja, ko je zdravljenje še potekalo in je škoda do zadnjega trenutka (zaključka) zdravljenja še vedno nastajala. V tem primeru enodnevni zamik ni posledica uporabe 336. člena OZ, temveč oškodovančevega védenja, ki časovno ne sovpada z zaključkom zdravljenja.
krajevna pristojnost - prenos pristojnosti - drugi tehtni razlogi - dvom v nepristranskost pristojnega sodišča
Dejstvo, da so nekateri sodniki Višjega sodišča v Mariboru v izvšilnih postopkih sprejeli posamezne odločitve, ki so vsebinsko povezane z obravnavano kazensko zadevo in s katerimi se oškodovanec kot tožilec ne strinja, glede na navedeno ne more predstavljati tehtnega razloga za prenos pristojnosti, saj navedena okoliščina objektivno ne vzbuja dvoma v nepristranskost vseh sodnikov Višjega sodišča v Mariboru.
Predlagatelj zatrjuje pristranskost vseh sodnikov Okrajnega sodišča v Gornji Radgoni in predlaga prenos na sodišče izven sodnega območja Višjega sodišča v Mariboru. Okoliščine v tej zvezi predlagatelj zatrjuje le glede enega sodišča z območja Višjega sodišča v Mariboru in ne glede vseh stvarno pristojnih sodišč s tega območja. S tem predlagatelj ne utemelji tehtnega razloga za prenos pristojnosti s sodišča prve stopnje na drugo sodišče zunaj območja Višjega sodišča v Mariboru. V tem primeru pa Vrhovno sodišče ni neposredno višje sodišče, ki bi bilo pristojno za odločanje o takšnem predlogu.
odškodninski spor - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - dopuščena revizija
Pravna vprašanja, glede katerih je bila revizija dopuščena (odmera odškodnine za pretrpljene telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti), so v izpodbijani sodbi materialnopravno pravilno rešena
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00041022
OZ člen 1022. ZPP člen 128, 128/5, 384, 384/1, 377.
dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - zavrženje revizije - revizija kot prepis pritožbe - odškodninski spor - trditveno in dokazno breme
Ponavljanje pritožbenih navedb, na katere je stranki že odgovorilo pritožbeno sodišče, še v revizijskem postopku, ne da bi revident pojasnil, zakaj naj bi bil odgovor pritožbenega sodišča napačen, predstavlja neustrezen poskus dostopa do Vrhovnega sodišča.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - dovoljenost revizije - spor majhne vrednosti - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Z novelo ZPP-E je bila sicer opuščena ureditev dovoljenosti revizije po vrednostnem kriteriju, vendar pa je omenjena novela ohranila določbo osmega odstavka 458. člena ZPP, po kateri v sporih majhne vrednosti revizije ni.
dopuščena revizija - vezanost na pravnomočno sodbo - subjektivne meje pravnomočnosti - rešitev predhodnega vprašanja
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je bilo v konkretni zadevi kršeno načelo subjektivnih meja pravnomočnosti sodne odločbe, s tem ko je sodišče svojo odločitev glede predhodnega vprašanja oprlo na sodno odločbo, v kateri so nastopale druge pravdne stranke kot v konkretni zadevi.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali delodajalec lahko v pobot zahtevku za izplačilo prejemkov iz delovnega razmerja uveljavlja plačilo za delo po pogodbi civilnega prava, za katero se ugotovi, da ima elemente delovnega razmerja?
- ali in na kakšen način se upoštevajo plačani zneski po pogodbah civilnega prava?
- ali je sodišče kršilo določbe pravdnega postopka z odločitvijo, da v pobot uveljavljana terjatev ne obstoji, ugovor pa je pri odločitvi upoštevalo?
- ali je delavec v primeru, če sodišče odloči, da je bil v dejanskem delovnem razmerju, čeprav je delal in prejemal plačilo po pogodbi civilnega prava, dolžan vrniti delodajalcu, kar presega njegovo plačo in druge prejemke iz delovnega razmerja?
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 153, 153/1, 153/2, 352, 352/1.
dopuščena revizija - objektivna odškodninska odgovornost - prometna nesreča - soprispevek oškodovanca - premoženjska škoda - zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka zastaranja
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo (153. člen Obligacijskega zakonika), ko je presodilo, da je temelj zahtevka podan v višini 40 %, v preostanku, to je v višini 60 %, pa je tožnica sama odgovorna za nastalo škodo;
- ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo (prvi odstavek 352. člena Obligacijskega zakonika), ko je presodilo, da škoda iz naslova tuje pomoči, ki se uveljavlja za obdobje 1 leta in 10 mesecev, torej do septembra 2013, ni zastarana.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZNP-1 člen 37, 216. ZNP člen 34, 37.
predlog za dopustitev revizije - nepravdni postopek - zapuščinska zadeva - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker je bil v obravnavani zadevi postopek začet pred uveljavitvijo ZNP-1, je treba uporabiti prej veljavni ZNP, v katerem pa revizija v nepravdnih postopkih ni bila dovoljena, razen, če je zakon določal drugače.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZZZDR člen 51.
predlog za dopustitev revizije - skupno premoženje - dolg zakonca kot samostojnega podjetnika posameznika - smrt zakonca - zapadlost terjatve - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - pogodba civilnega prava - ugotovitev obstoja delovnega razmerja
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali in kako je plačilo za delo po pogodbah civilnega prava dopustno in mogoče v sodnem postopku pobotati s terjatvami delavca iz faktičnega delovnega razmerja in
- ali je oseba, ki je prejemala plačilo za delo na podlagi pogodb civilnega prava, za katerega je bilo kasneje odločeno, da gre za delovno razmerje, upravičena zadržati znesek, ki presega neto plačo in ostale prejemke iz delovnega razmerja, kot jih prejemajo drugi delavci?
OZ člen 177. ZPP člen 128, 128/5, 166, 166/1, 367, 370, 377, 384, 384/1. ZMed člen 6.
povrnitev nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi kršitve osebnostne pravice - razžalitev dobrega imena in časti v medijih - lastnik gospodarske družbe - relativno javna osebnost - odškodninska odgovornost - kršitev novinarske etike - revizija kot prepis pritožbe - zavrnitev revizije - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - nedovoljenost revizije - zavrženje revizije
Ponavljanje (oziroma izrecen prepis) pritožbenih navedb, na katere je že pravilno odgovorilo pritožbeno sodišče, še v revizijskem postopku, ne da bi revident pojasnil, zakaj naj bi bil odgovor pritožbenega sodišča napačen, pomeni neustrezen poskus dostopa do Vrhovnega sodišča.
ZMed člen 6. ZPP člen 128, 128/5, 166, 166/1, 367, 370, 377, 384, 384/1.
povrnitev nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi kršitve osebnostne pravice - razžalitev dobrega imena in časti v medijih - objava opravičila - odškodninska odgovornost - revizija kot prepis pritožbe - ustavna vloga Vrhovnega sodišča - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - nedovoljenost revizije - zavrženje revizije
Ponavljanje (oziroma izrecen prepis) pritožbenih navedb, na katere je že pravilno odgovorilo pritožbeno sodišče, še v revizijskem postopku, ne da bi revident pojasnil, zakaj naj bi bil odgovor pritožbenega sodišča napačen, pomeni neustrezen poskus dostopa do Vrhovnega sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - vpisničarka
Po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča drug tehten razlog v smislu določbe 67. člena ZPP pomeni tudi zaposlitev stranke na sodišču, pred katerim teče konkretni postopek.