družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - kršitev zakona ali statuta - prepoved konkurence - kršitev prepovedi konkurence - direktor družbe - ustanovitev nove gospodarske družbe - nekdanji družbenik - dopuščena revizija
Družbenik družbe z omejeno odgovornostjo (tožeče stranke) je zaradi sporov z ostalima družbenikoma in slabšega poslovanja tožeče stranke ustanovil novo družbo, ki je opravljala enako dejavnost kot tožeča stranka. Že s samim tem ravnanjem je kršil statutarno konkurenčno prepoved tožeče stranke in prepoved konkurence po prvem odstavku 41. člena ZGD-1.
Novoustanovljena družba je sklepala posle s strankami, ki so pred tem poslovale s tožečo stranko. V času, ko je bil toženec direktor tožeče stranke in/ali njen družbenik, ni smel sklepati takih poslov niti tako, da so bili prikazani kot posli, ki so jih sklenili zaposleni v novoustanovljeni družbi.
začasna odredba - kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - pavšalne in neizkazane navedbe - materialna škoda - posledice izpodbijane odločitve - težko popravljiva škoda ni izkazana
Vrhovno sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje, da pritožnik s svojimi navedbami ni izkazal verjetnosti nastanka težko popravljive škode v smislu drugega odstavka 32. člena ZUS-1. V predlogu za izdajo začasne odredbe je navajal, da je posledica izvrševanja odločb Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino nastanek kaznivega dejanja, kar mu povzroča nepremoženjsko in premoženjsko škodo.
Njegove navedbe v zvezi z nepremoženjsko škodo, ki naj bi se kazala kot občutek nemoči v odnosu do države in državnih organov, kot izguba zaupanja v državne institucije in pravno državo ter kot občutek prevaranosti, kar vse naj bi vplivalo na njegovo psihofizično zdravje in stanje, so namreč pavšalne in presplošne. Prav tako zatrjevanih neugodnih občutkov in posledic, ki naj bi mu nastale, ni konkretiziral. Pritožnik za potrditev le teh tudi ni predložil dokazov, kar pomeni, da gre zgolj za njegove navedbe, ki niso izkazane.
ZNP-1 člen 216, 216/1. ZNP člen 34. ZPP člen 367, 367/2, 377, 384, 384/4.
predlog za dopustitev revizije - nepravdni postopek - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - prehodne določbe - dovoljenost revizije - dovoljenost predloga - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - zavrženje predloga
ZNP - 1 je začel veljati 15. 4. 2019, sklep sodišča prve stopnje v konkretnem postopku pa je bil izdan 28. 11. 2018. Upoštevaje prehodne določbe prvega odstavka 216. člena ZNP-1 se zato uporabljajo določbe prej veljavnega ZNP. V skladu z določbo 34. člena ZNP revizija ni dovoljena, razen če zakon določa drugače. Glede postopkov odločanja o ukrepih po ZPND pa zakon drugačne določbe ne vsebuje.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z delom sodišča - objektivna nepristranskost sodišča - očitno neutemeljen predlog
Predlagatelj ni ponudil prepričljivih razlogov, zaradi katerih bi bilo mogoče sklepati, da so vsi sodniki pristojnega sodišča nezmožni objektivno nepristranskega odločanja.
ZPP člen 367, 367/2, 377, 384, 384/4. ZNP-1 člen 216, 216/1. ZNP člen 34. ZPND člen 22a.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost revizije v nepravdnem postopku - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - prehodne določbe - dovoljenost predloga - zavrženje predloga
ZNP - 1 je začel veljati 15. 4. 2019, sklep sodišča prve stopnje v konkretnem postopku pa je bil izdan 1. 2. 2019. Upoštevaje prehodne določbe prvega odstavka 216. člena ZNP - 1 se zato uporabljajo določbe prej veljavnega ZNP. V skladu z določbo 34. člena ZNP revizija ni dovoljena, razen če zakon določa drugače. Glede postopkov odločanja o ukrepih po ZPND pa zakon drugačne določbe ne vsebuje
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZZZDR člen 51.
predlog za dopustitev revizije - skupno premoženje - dolg zakonca kot samostojnega podjetnika posameznika - smrt zakonca - zapadlost terjatve - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - pogodba civilnega prava - ugotovitev obstoja delovnega razmerja
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali in kako je plačilo za delo po pogodbah civilnega prava dopustno in mogoče v sodnem postopku pobotati s terjatvami delavca iz faktičnega delovnega razmerja in
- ali je oseba, ki je prejemala plačilo za delo na podlagi pogodb civilnega prava, za katerega je bilo kasneje odločeno, da gre za delovno razmerje, upravičena zadržati znesek, ki presega neto plačo in ostale prejemke iz delovnega razmerja, kot jih prejemajo drugi delavci?
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZNP-1 člen 37, 216. ZNP člen 34, 37.
predlog za dopustitev revizije - nepravdni postopek - zapuščinska zadeva - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker je bil v obravnavani zadevi postopek začet pred uveljavitvijo ZNP-1, je treba uporabiti prej veljavni ZNP, v katerem pa revizija v nepravdnih postopkih ni bila dovoljena, razen, če je zakon določal drugače.
OZ člen 177. ZPP člen 128, 128/5, 166, 166/1, 367, 370, 377, 384, 384/1. ZMed člen 6.
povrnitev nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi kršitve osebnostne pravice - razžalitev dobrega imena in časti v medijih - lastnik gospodarske družbe - relativno javna osebnost - odškodninska odgovornost - kršitev novinarske etike - revizija kot prepis pritožbe - zavrnitev revizije - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - nedovoljenost revizije - zavrženje revizije
Ponavljanje (oziroma izrecen prepis) pritožbenih navedb, na katere je že pravilno odgovorilo pritožbeno sodišče, še v revizijskem postopku, ne da bi revident pojasnil, zakaj naj bi bil odgovor pritožbenega sodišča napačen, pomeni neustrezen poskus dostopa do Vrhovnega sodišča.
ZMed člen 6. ZPP člen 128, 128/5, 166, 166/1, 367, 370, 377, 384, 384/1.
povrnitev nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi kršitve osebnostne pravice - razžalitev dobrega imena in časti v medijih - objava opravičila - odškodninska odgovornost - revizija kot prepis pritožbe - ustavna vloga Vrhovnega sodišča - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - nedovoljenost revizije - zavrženje revizije
Ponavljanje (oziroma izrecen prepis) pritožbenih navedb, na katere je že pravilno odgovorilo pritožbeno sodišče, še v revizijskem postopku, ne da bi revident pojasnil, zakaj naj bi bil odgovor pritožbenega sodišča napačen, pomeni neustrezen poskus dostopa do Vrhovnega sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - vpisničarka
Po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča drug tehten razlog v smislu določbe 67. člena ZPP pomeni tudi zaposlitev stranke na sodišču, pred katerim teče konkretni postopek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00027120
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 133, 133/3.
dopuščena revizija - povrnitev nepremoženjske škode - objektivna odgovornost države - višina odškodnine - zmanjšanje odškodnine - prekomerne imisije - hrup - odškodnina zaradi kršitev osebnostnih pravic - pravica do zdravega življenjskega okolja - duševne bolečine zaradi kršitev pravic osebnosti
Revizija se dopusti v smeri preizkusa materialnopravne pravilnosti pravnomočne odločitve glede zavrnitve zahtevka za plačilo odškodnine prvi, četrti, peti, sedmi in osmi tožeči stranki.
krajevna pristojnost - prenos pristojnosti - drugi tehtni razlogi - dvom v nepristranskost pristojnega sodišča
Dejstvo, da so nekateri sodniki Višjega sodišča v Mariboru v izvšilnih postopkih sprejeli posamezne odločitve, ki so vsebinsko povezane z obravnavano kazensko zadevo in s katerimi se oškodovanec kot tožilec ne strinja, glede na navedeno ne more predstavljati tehtnega razloga za prenos pristojnosti, saj navedena okoliščina objektivno ne vzbuja dvoma v nepristranskost vseh sodnikov Višjega sodišča v Mariboru.
Predlagatelj zatrjuje pristranskost vseh sodnikov Okrajnega sodišča v Gornji Radgoni in predlaga prenos na sodišče izven sodnega območja Višjega sodišča v Mariboru. Okoliščine v tej zvezi predlagatelj zatrjuje le glede enega sodišča z območja Višjega sodišča v Mariboru in ne glede vseh stvarno pristojnih sodišč s tega območja. S tem predlagatelj ne utemelji tehtnega razloga za prenos pristojnosti s sodišča prve stopnje na drugo sodišče zunaj območja Višjega sodišča v Mariboru. V tem primeru pa Vrhovno sodišče ni neposredno višje sodišče, ki bi bilo pristojno za odločanje o takšnem predlogu.
odškodninski spor - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - dopuščena revizija
Pravna vprašanja, glede katerih je bila revizija dopuščena (odmera odškodnine za pretrpljene telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti), so v izpodbijani sodbi materialnopravno pravilno rešena