krajevna pristojnost - sosporništvo - odškodnina - nesreča pri delu
Če delavec v sporu zaradi nesreče pri delu toži skupaj delodajalca in zavarovalnico, je potrebno v zvezi s presojo krajevne pristojnosti uporabiti določbe ZPP, saj ZDSS-1 določb o krajevni pristojnosti v primeru sosporništva ne vsebuje. Če je z isto tožbo toženih več oseb, pa zanje ni krajevno pristojno isto sodišče, je po 49. členu ZPP krajevno pristojno tisto sodišče, ki je pristojno za enega izmed tožencev. Zato se je sodišče, ki je krajevno pristojno za enega izmed tožencev, to je za zavarovalnico, napačno izreklo za krajevno nepristojno, z utemeljitvijo, da naj bi se krajevna pristojnost določala po določbi 8. člena ZDSS-1.
Podpis zakonitega zastopnika prvotožene stranke na IOP obrazcu z dne 31.12.2002 predstavlja pisno pripoznavo zastarane obveznosti, ki se šteje kot odpoved zastaranju.
zastopanje - pogodba, ki jo sklene neupravičeno zastopana oseba - odškodninska odgovornost zastopnika
Toženec nima prav, ko v pritožbi navaja, da bi morala tožnica, če želi proti zastopniku uveljavljati odškodninski zahtevek, od direktorja družbe G. pisno zahtevati odobritev pogodbe. Tak pogoj iz 88. člena ZOR ne izhaja. Zahteva neupravičeno zastopanemu, naj se izreče, ali pogodbo odobrava ali ne, je pravica sopogodbenika, namenjena njegovemu varstvu. On lahko (ne pa mora) zahteva od neupravičeno zastopanega, naj se izreče in to zato, da sopogodbenik ve, da ni več zavezan z izjavo volje o sklenitvi pogodbe. Pravilen je torej sklep sodišča prve stopnje, da za uveljavljanje odškodninskega zahtevka proti zastopniku zadošča ugotovitev, da neupravičeno zastopani pogodbe ni odobril.
Če je tožnik na naroku, na katerem toženec ni bil navzoč, tožbeni zahtevek zmanjšal, potem sodišču ni bilo treba ravnati po 6. odstavku 185. člena ZPP in zapisnika vročati tožencu, saj ni šlo za objektivno spremembo tožbe.