Stališče sodišča prve stopnje, da ni zakonite podlage za nadaljevanja izvršbe zoper družbenika prvotnega dolžnika, ker upnik ni pridobil veljavnega izvršilnega naslova, je pravilno.
novo sredstvo izvršbe - sprememba dejanskega stanja
Določilo 3.odst. 34.čl. ZIZ bi po mnenju pritožbenega sodišča bilo mogoče razumeti tudi tako, da ima upnik na njegovi podlagi možnost predlagati (sodišče pa dovoliti)- vse do konca izvršilnega postopka - izvršbo tudi na računu pri organizaciji za plačilni promet, glede katerega je bila izvršba predhodno že pravnomočno ustavljena, vendar le pod pogojem, da bi izkazal ustrezno spremembo dejanskega stanja napr. v smeri, da ima dolžnik priliv na računu ipd.
Potem ko je sodišče prve stopnje ugovoru delno ugodilo in izvršbo ustavilo za nekatere plačane zneske, je glede preostalega dela, v katerem je ugovor zavrnilo, to obrazložilo le s tem, da dolžnik ni predložil dogovora o odlogu plačila oz. o plačilu na poseben način, to je s kompenzacijo. Ni pa z ničemer odgovorilo na tiste navedbe dolžnika v ugovoru, ki se nanašajo na spornost preostalih zneskov, čeprav je dolžnik glede tega v samem ugovoru podal obširne navedbe, ki jih sedaj v pritožbi ponavlja.
pogodba o arbitraži - izključitev sodne pristojnosti
Dogovor strank mora biti jasen in določen v tem smislu, da je iz njega brez dvoma razvidno, da sta stranki prav za možnost sporov v zvezi z njunim konkretnim pravnim razmerjem, dogovorili pristojnost arbitraže in s tem v zvezi s konkretnim pravnim razmerjem izključili sodno pristojnost (1. odst. 475. čl. ZPP)
redna odpoved - pogodba o zaposlitvi - odpoved delovnega razmerja - začasna odredba - težko nadomestljiva škoda
Tožena stranka je ravnala nezakonito, ko je tožnici v času dojenja podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe. Ukrepi delodajalca, ki ne spoštuje določb ZDR o posebnem varstvu pred odpovedjo, lahko delavki, ki doji otroka in otroku povzročijo težko nadomestljivo škodo, zato je sodišče pravilno izdalo začasno odredbo, po kateri mora delodajalec delavko vrniti na delo, ji omogočiti delo ter ji izplačevati plačo po pogodbi o zaposlitvi.
izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor
V konkretnem primeru gre za izterjavo zamudnih obresti po računih, glede katerih je jasno, da jih dolžnik ni poravnal pravočasno. Tako upniku gredo zamudne obresti, ugovor dolžnika, da naj bi prišlo do zamude po krivdi upnika, pa ni dokazno podprt. Dolžnik se namreč v ugovoru sklicuje kot dokaz na pogodbo za gradbeno obrtniška dela štev. 15/02 z dne 16.4.2002 in gradbeno pogodbo štev. 11/0, ki ne moreta pomeniti dokaza za to, zakaj je prišlo do zamude, predlaga pa tudi zaslišanje strank. Ta dokazni predlog pa je povsem nedoločen, saj gre v predmetnem izvršilnem postopku za dve pravni osebi, torej gospodarski družbi, in bi bilo potrebno natančneje navesti, koga naj bi bilo kot stranke potrebno zaslišati.
ZPP člen 81, 81/5, 205, 205/1-3, 81, 81/5, 205, 205/1-3.
zavrženje tožbe - sposobnost biti pravdna stranka - prekinitev postopka
Ker je bilo s sklepom odločeno tudi, da se terjatev, ki jo je imela tožeča stranka, izroči M.o.K., pomeni, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da so podani pogoji za zavrženje tožbe po 5. odst. 81. člena ZPP.
Pritožbo zoper izpodbijani sklep po pooblaščencu je vložila tožena stranka, ki je bila po ugotovitvah sodišča prve stopnje izbrisana iz sodnega registra. Glede na to je pritožbeno sodišče njeno pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.
Tudi po mnenju pritožbenega sodišča gre pri sintagmi Farmicom za fantazijsko poimenovanje, kakršnega ima v mislih 4. odst. 20. čl. ZGD. Res mora biti po 1. odst. 20. čl. firma v slovenskem jeziku, vendar pa se po 4. odst. 20. čl. v firmi lahko uporabljajo fantazijska poimenovanja, ki ne vsebujejo tujih črk. Taka je tudi beseda Farmicom. Tudi sicer je nemogoče pritrditi stališču, izraženem v pritožbi, da gre pri sintagmi, sestavljeni in besed Farmicom za take sestavine, ki so del besed v tujih živih jezikih, saj tudi besedi, na katere meri pritožnik v pritožbi izvirata iz latinščine kot mrtvega jezika.
Če izrek sodbe vsebuje zgolj abstraktni opis kršitve, ne pa tudi konkretnega opisa dejanskega stanu prekrška z vsemi elementi kot jih določa predpis o prekršku za posamezni prekršek, ga ni mogoče preizkusiti. Ob upoštevanju 163. čl. ZP-1 tudi ni mogoče dopolniti takšen izrek ob reševanju pritožbe v obdolženčevo korist.
umik tožbe - izjava o soglasju k umiku tožbe - preklic umika tožbe - preklic nestrinjanja z umikom tožbe
Izjava o soglasju k umiku tožbe ne more biti pogojna, oziroma, če je pogojna, kakršna je v tem primeru bila, pomeni taka toženčeva izjava nestrinjanje z umikom tožbe, kar pomeni, da sodišče postopka ne more ustaviti. Tako kot ni mogoče preklicati izjave o umiku tožbe (kar bi bilo relevantno, če bi se z njo strinjala), tudi ni mogoče preklicati izjave o strinjanju oziroma nestrinjanju z umikom tožbe.
ZZZDR člen 64, 105, 105/3, 64, 105, 105/3. ZPP člen 408, 408/1, 408/3, 408, 408/1, 408/3.
zaupanje mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - zaupanje tretji osebi - korist otroka - preiskovalno načelo - izvedba dokaza po uradni dolžnosti
Sodišče mora v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroki po uradni dolžnosti ukreniti vse, kar je potrebno, da se zavarujejo pravice in interesi otrok. Zaradi varstva otrok lahko senat ugotavlja tudi dejstva, ki jih stranke niso navajale, ter zbere podatke, potrebne za odločitev. Pritožbeno sodišče je na podlagi presoje vseh podatkov v spisu prišlo do zaključka, da so bili v danem primeru podani pogoji za izvedbo dokaza z izvedencem psihološke stroke po uradni dolžnosti.