ZPP člen 81, 81/5, 205, 205/1-3, 81, 81/5, 205, 205/1-3.
zavrženje tožbe - sposobnost biti pravdna stranka - prekinitev postopka
Ker je bilo s sklepom odločeno tudi, da se terjatev, ki jo je imela tožeča stranka, izroči M.o.K., pomeni, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da so podani pogoji za zavrženje tožbe po 5. odst. 81. člena ZPP.
Potem ko je sodišče prve stopnje ugovoru delno ugodilo in izvršbo ustavilo za nekatere plačane zneske, je glede preostalega dela, v katerem je ugovor zavrnilo, to obrazložilo le s tem, da dolžnik ni predložil dogovora o odlogu plačila oz. o plačilu na poseben način, to je s kompenzacijo. Ni pa z ničemer odgovorilo na tiste navedbe dolžnika v ugovoru, ki se nanašajo na spornost preostalih zneskov, čeprav je dolžnik glede tega v samem ugovoru podal obširne navedbe, ki jih sedaj v pritožbi ponavlja.
izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor
V konkretnem primeru gre za izterjavo zamudnih obresti po računih, glede katerih je jasno, da jih dolžnik ni poravnal pravočasno. Tako upniku gredo zamudne obresti, ugovor dolžnika, da naj bi prišlo do zamude po krivdi upnika, pa ni dokazno podprt. Dolžnik se namreč v ugovoru sklicuje kot dokaz na pogodbo za gradbeno obrtniška dela štev. 15/02 z dne 16.4.2002 in gradbeno pogodbo štev. 11/0, ki ne moreta pomeniti dokaza za to, zakaj je prišlo do zamude, predlaga pa tudi zaslišanje strank. Ta dokazni predlog pa je povsem nedoločen, saj gre v predmetnem izvršilnem postopku za dve pravni osebi, torej gospodarski družbi, in bi bilo potrebno natančneje navesti, koga naj bi bilo kot stranke potrebno zaslišati.
Stališče sodišča prve stopnje, da ni zakonite podlage za nadaljevanja izvršbe zoper družbenika prvotnega dolžnika, ker upnik ni pridobil veljavnega izvršilnega naslova, je pravilno.
Tudi po mnenju pritožbenega sodišča gre pri sintagmi Farmicom za fantazijsko poimenovanje, kakršnega ima v mislih 4. odst. 20. čl. ZGD. Res mora biti po 1. odst. 20. čl. firma v slovenskem jeziku, vendar pa se po 4. odst. 20. čl. v firmi lahko uporabljajo fantazijska poimenovanja, ki ne vsebujejo tujih črk. Taka je tudi beseda Farmicom. Tudi sicer je nemogoče pritrditi stališču, izraženem v pritožbi, da gre pri sintagmi, sestavljeni in besed Farmicom za take sestavine, ki so del besed v tujih živih jezikih, saj tudi besedi, na katere meri pritožnik v pritožbi izvirata iz latinščine kot mrtvega jezika.
najemna pogodba za poslovni prostor - odstop od pogodbe - izpraznitev
Neutemeljeno je tudi sklicevanje tožeče stranke na določila 584. in 596. čl. ZOR, saj gre v konkretnem primeru za najem poslovnega prostora, za katerega pa veljajo določila ZOR le podrejeno, če v specialnem predpisu, to je v konkretnem primeru v ZPSP, ni drugače določeno. Tožeča stranka se tudi neutemeljeno sklicuje na določilo 27. čl. ZPSP, o tem, da se pogodba za določen čas obnovi kot pogodba za nedoločen čas, če najemnik po preteku časa, za katerega je bila pogodba sklenjena, poslovni prostor še naprej uporablja, najemodajalec pa v roku enega meseca po preteku tega časa ne vloži pri pristojnem sodišču zahteve za izdajo naloga za izpraznitev. V konkretnem primeru je bila namreč že izdana pravnomočna sodna odločba, po kateri mora toženec izprazniti poslovni prostor, te določbe 27. čl. ZPSP pa ni mogoče tolmačiti v tem smislu, da bi bilo potrebno tudi v roku enega meseca potem, ko postane sodba pravnomočna in izvršljiva, tudi zahtevati izvršbo, saj gre v tem primeru za izvršitev sodne odločbe in ne za zahtevo za izpraznitev poslovnega prostora po najemni pogodbi, sklenjeni za določen čas. Pravilno je po mnenju pritožbenega sodišča tudi stališče sodišča prve stopnje, da je odstop od zakupne pogodbe za poslovni prostor med pravdnima strankama začel učinkovati že 29.8.1996, ko je bila vložena tožba za izpraznitev poslovnega prostora. V sodnem postopku se je le ugotavljalo, ali so podani pogoji za odstop od zakupne pogodbe, kot to pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi, in to z učinkom za nazaj. Utemeljenost odstopa pa se je ugotovila s sodbo Okrajnega sodišča v K., opr.št. P, z dne 10.1.2001, vendar to ne pomeni, da bi odstop učinkoval šele od takrat. Glede na to, da je šlo za odstop, pa je tožeča stranka v tožbi, ki jo je vložila zaradi izpraznitve poslovnih prostorov na Okrajnem sodišču v K. dne 9.8.1996 tudi navedla, da je dolžna tožena stranka izprazniti poslovni prostor v roku 15 dni. Zato je mogoče pritrditi stališču sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka poslovne prostore tožene stranke protipravno uporabljala že od dneva prejema tožbe, ne pa šele od pravnomočnosti oz. izvršljivosti sodbe, ki tožniku nalaga izpraznitev.
Če izrek sodbe vsebuje zgolj abstraktni opis kršitve, ne pa tudi konkretnega opisa dejanskega stanu prekrška z vsemi elementi kot jih določa predpis o prekršku za posamezni prekršek, ga ni mogoče preizkusiti. Ob upoštevanju 163. čl. ZP-1 tudi ni mogoče dopolniti takšen izrek ob reševanju pritožbe v obdolženčevo korist.
nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - članstvo v zadrugi - dokazno breme - pritožbena novota
Kadar sodišče pravilno ugotovi vsa pravno relevantna dejstva in na njihovi podlagi izoblikuje tudi pravilen zaključek, dejansko stanje ni niti zmotno niti nepopolno ugotovljeno.
pogodba o arbitraži - izključitev sodne pristojnosti
Dogovor strank mora biti jasen in določen v tem smislu, da je iz njega brez dvoma razvidno, da sta stranki prav za možnost sporov v zvezi z njunim konkretnim pravnim razmerjem, dogovorili pristojnost arbitraže in s tem v zvezi s konkretnim pravnim razmerjem izključili sodno pristojnost (1. odst. 475. čl. ZPP)
novo sredstvo izvršbe - sprememba dejanskega stanja
Določilo 3.odst. 34.čl. ZIZ bi po mnenju pritožbenega sodišča bilo mogoče razumeti tudi tako, da ima upnik na njegovi podlagi možnost predlagati (sodišče pa dovoliti)- vse do konca izvršilnega postopka - izvršbo tudi na računu pri organizaciji za plačilni promet, glede katerega je bila izvršba predhodno že pravnomočno ustavljena, vendar le pod pogojem, da bi izkazal ustrezno spremembo dejanskega stanja napr. v smeri, da ima dolžnik priliv na računu ipd.
V obravnavanem gospodarskem sporu majhne vrednosti pa je med strankama sporno dejansko vprašanje in sicer, ali je med njima 19.9.1995 bila sklenjena prodajna pogodba za nakup stroja, za katerega tožeča stranka vtožuje plačilo kupnine. Zaradi ugotovitve tega odločilnega dejstva je sodišče prve stopnje izvajalo tudi dokazni postopek. Zmotno je zato stališče sodišča prve stopnje, da gre v obravnavanem primeru za situacijo iz 454. člena ZPP. Pritožbeno sodišče je zato odločilo, kot je razvidno iz izreka sklepa (1. odst. 354. člena ZPP).
Garancijska obveznost je izključena v primeru, če dolžnik dokaže, da je do okvare prišlo zaradi okoliščin, nastalih po sklenitvi pogodbe, ki jih ni mogel preprečiti, ne odpraviti in se jim tudi ne izogniti. Pritožbeno sodišče zato ne more sprejeti presoje, da bi tožeča stranka morala dokazovati, kaj je vzrok za obravnavano poškodbo na pokrovu pištole za zabijanje žebljev. Garancijska izjava ne prevaljuje dokaznega bremena o vzroku mehanske poškodbe na tožečo stranko, temveč določa le, da je garantova obveznost izključena v primeru, če je vzrok za okvaro nastal po prehodu nevarnosti na kupca.
ZZZDR člen 64, 105, 105/3, 64, 105, 105/3. ZPP člen 408, 408/1, 408/3, 408, 408/1, 408/3.
zaupanje mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - zaupanje tretji osebi - korist otroka - preiskovalno načelo - izvedba dokaza po uradni dolžnosti
Sodišče mora v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroki po uradni dolžnosti ukreniti vse, kar je potrebno, da se zavarujejo pravice in interesi otrok. Zaradi varstva otrok lahko senat ugotavlja tudi dejstva, ki jih stranke niso navajale, ter zbere podatke, potrebne za odločitev. Pritožbeno sodišče je na podlagi presoje vseh podatkov v spisu prišlo do zaključka, da so bili v danem primeru podani pogoji za izvedbo dokaza z izvedencem psihološke stroke po uradni dolžnosti.
umik tožbe - izjava o soglasju k umiku tožbe - preklic umika tožbe - preklic nestrinjanja z umikom tožbe
Izjava o soglasju k umiku tožbe ne more biti pogojna, oziroma, če je pogojna, kakršna je v tem primeru bila, pomeni taka toženčeva izjava nestrinjanje z umikom tožbe, kar pomeni, da sodišče postopka ne more ustaviti. Tako kot ni mogoče preklicati izjave o umiku tožbe (kar bi bilo relevantno, če bi se z njo strinjala), tudi ni mogoče preklicati izjave o strinjanju oziroma nestrinjanju z umikom tožbe.