Dejstvo nastanka poškodbe v medsebojnem pretepu pravdnih strank izključuje naključje pri nastanku tožnikove poškodbe. Četudi je toženka tožniku povzročila poškodbo pri mahanju z rokama v medsebojnem prerivanju, s tem njena odgovornost za nastanek poškodbe ni izključena, saj je tudi tako ravnanje splošno nedopustno, mahanje z rokama proti očem druge osebe pa je ravnanje, ob katerem bi se toženka morala in mogla zavedati, da lahko pride tudi do dotika oziroma udarca, ki lahko pri drugem povzroči poškodbo.
ZPP člen 350, 350/2, 366. OZ člen 766. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 44, 45, 45/1, 45/1-2, 46, 46/1, 46/1-2, 47, 47/1-1, 47/1-2.
izvedensko delo - nagrada za delo
Pritožnica nadalje pravilno izpostavlja, da spada izdelano izvedensko delo (izvid in mnenje) med manj zahtevna dela, za katera je v skladu s 1. točko prvega odstavka 47. člena Pravilnika predvidena nagrada v višini 400 točk. Vsebinski del izvida in mnenja
izvedenca je namreč izdelan na petih straneh, njegova vsebina pa tudi po prepričanju sodišča druge stopnje ne dosega zapletenosti zahtevnega izvedenskega izvida in mnenja, za katerega bi bilo mogoče v skladu z 2. točko prvega odstavka istega člena priznati 600 točk oziroma celo v računu izvedenca priglašenih 700 točk.
Sodišče ni vezano na sklep o prekinitvi postopka, ampak lahko svojo odločitev o tem, da ne bo čakalo na rešitev predhodnega vprašanja, naknadno spremeni, če nastopijo nove okoliščine ali tudi če situacijo drugače oceni.
V pravdnem postopku odloča sodišče v mejah postavljenih zahtevkov. Tožbeni zahtevek je zahtevek stranke po določenem pravnem varstvu. Njegovo vsebino in obseg določi tožnik v tožbi z navedbo dejstev, na katera opira svoj zahtevek. Tožnik mora torej v tožbi navesti toliko dejstev, da omogočajo jasno identifikacijo zahtevka in njegovo ločitev od morebitnih drugih zahtevkov.
S tem, ko je tožnik na glavni obravnavi dne 23.9.2005 navedel pravno kvalifikacijo, ki po njegovi oceni sledi iz njegovih tožbenih trditev, še ne pomeni, da je sodišče na to vezano, nasprotno, tudi če tožnik v tožbi ali kasneje navede pravno podlago, sodišče nanjo ni vezano.
ZIZ člen 55, 55/2, 229, 55, 55/2, 229. ZPP člen 18, 18.
izvršba za izterjavo nedenarne terjatve - skladnost izvršilnega naslova in predloga za izvršbo - presoja upravne odločbe
Možnost oziroma upravičenost upnika zahtevati vzpostavitev prejšnjega stanja je za odločitev o utemeljenosti predloga za izvršbo v predmetni zadevi odločilna.
Izbrisna tožba namreč varuje zemljiškoknjižne pravice, ki so bile prizadete z vpisom, s katerim je prišlo glede določene nepremičnine zemljiškoknjižno stanje v neskladje z materialnopravnim.
SPZ člen 49, 49. ZZK-1 člen 147, 147/5, 147/9, 147, 147/5, 147/9.
začasna odredba - prepoved vpisa lastninske pravice - prepoved razpolaganja z nepremičnino - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - vrstni red vpisov v zemljiško knjigo
Sodišče prve stopnje je zmotno zaključilo, da začasne odredbe, s katero se bo tožencu prepovedalo razpolaganje z nepremičninama, ni mogoče izdati in je predlog neutemeljen, ker toženec ni več lastnik in mu zato ni moč prepovedati razpolaganja s temi nepremičninami. Če je kljub podanemu predlogu tretjega za vpis lastninske pravice, toženec še vedno vpisan v zemljiški knjigi kot lastnik, je glede na določbo 49. čl. SPZ, ker gre za zatrjevano pridobitev lastninske pravice s strani tretjega na nepremičnini s pravnim poslom, potreben za pridobitev lastninske pravice vpis v zemljiško knjigo. O zaznambi bi sicer bilo odločeno glede na stanje vpisov v trenutku začetka postopka za vpis in upoštevaje načelo vrstnega reda. Ne bi bila torej ovira za vpis, ki je že predlagan - vknjižba lastninske pravice, bila pa bi lahko, glede na izid prejšnjega zemljiškoknjižnega postopka, ovira za dovolitev naslednjih vpisov proti lastniku, ki bi v smislu 99. čl. ZZK-1 začeli učinkovati po trenutku, po katerem učinkuje ta zaznamba. Če bi torej bil v zemljiškoknjižnem postopku predlagani vpis vknjižbe lastninske pravice zavrnjen ali predlog umaknjen, bi tožnica lahko dosegla namen zavarovanja.
Tudi po mnenju pritožbenega sodišča gre pri sintagmi Farmicom za fantazijsko poimenovanje, kakršnega ima v mislih 4. odst. 20. čl. ZGD. Res mora biti po 1. odst. 20. čl. firma v slovenskem jeziku, vendar pa se po 4. odst. 20. čl. v firmi lahko uporabljajo fantazijska poimenovanja, ki ne vsebujejo tujih črk. Taka je tudi beseda Farmicom. Tudi sicer je nemogoče pritrditi stališču, izraženem v pritožbi, da gre pri sintagmi, sestavljeni in besed Farmicom za take sestavine, ki so del besed v tujih živih jezikih, saj tudi besedi, na katere meri pritožnik v pritožbi izvirata iz latinščine kot mrtvega jezika.
Pritožbo zoper izpodbijani sklep po pooblaščencu je vložila tožena stranka, ki je bila po ugotovitvah sodišča prve stopnje izbrisana iz sodnega registra. Glede na to je pritožbeno sodišče njeno pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.
najemna pogodba za poslovni prostor - odstop od pogodbe - izpraznitev
Neutemeljeno je tudi sklicevanje tožeče stranke na določila 584. in 596. čl. ZOR, saj gre v konkretnem primeru za najem poslovnega prostora, za katerega pa veljajo določila ZOR le podrejeno, če v specialnem predpisu, to je v konkretnem primeru v ZPSP, ni drugače določeno. Tožeča stranka se tudi neutemeljeno sklicuje na določilo 27. čl. ZPSP, o tem, da se pogodba za določen čas obnovi kot pogodba za nedoločen čas, če najemnik po preteku časa, za katerega je bila pogodba sklenjena, poslovni prostor še naprej uporablja, najemodajalec pa v roku enega meseca po preteku tega časa ne vloži pri pristojnem sodišču zahteve za izdajo naloga za izpraznitev. V konkretnem primeru je bila namreč že izdana pravnomočna sodna odločba, po kateri mora toženec izprazniti poslovni prostor, te določbe 27. čl. ZPSP pa ni mogoče tolmačiti v tem smislu, da bi bilo potrebno tudi v roku enega meseca potem, ko postane sodba pravnomočna in izvršljiva, tudi zahtevati izvršbo, saj gre v tem primeru za izvršitev sodne odločbe in ne za zahtevo za izpraznitev poslovnega prostora po najemni pogodbi, sklenjeni za določen čas. Pravilno je po mnenju pritožbenega sodišča tudi stališče sodišča prve stopnje, da je odstop od zakupne pogodbe za poslovni prostor med pravdnima strankama začel učinkovati že 29.8.1996, ko je bila vložena tožba za izpraznitev poslovnega prostora. V sodnem postopku se je le ugotavljalo, ali so podani pogoji za odstop od zakupne pogodbe, kot to pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi, in to z učinkom za nazaj. Utemeljenost odstopa pa se je ugotovila s sodbo Okrajnega sodišča v K., opr.št. P, z dne 10.1.2001, vendar to ne pomeni, da bi odstop učinkoval šele od takrat. Glede na to, da je šlo za odstop, pa je tožeča stranka v tožbi, ki jo je vložila zaradi izpraznitve poslovnih prostorov na Okrajnem sodišču v K. dne 9.8.1996 tudi navedla, da je dolžna tožena stranka izprazniti poslovni prostor v roku 15 dni. Zato je mogoče pritrditi stališču sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka poslovne prostore tožene stranke protipravno uporabljala že od dneva prejema tožbe, ne pa šele od pravnomočnosti oz. izvršljivosti sodbe, ki tožniku nalaga izpraznitev.
pogodba o arbitraži - izključitev sodne pristojnosti
Dogovor strank mora biti jasen in določen v tem smislu, da je iz njega brez dvoma razvidno, da sta stranki prav za možnost sporov v zvezi z njunim konkretnim pravnim razmerjem, dogovorili pristojnost arbitraže in s tem v zvezi s konkretnim pravnim razmerjem izključili sodno pristojnost (1. odst. 475. čl. ZPP)