Četudi gre pri dolžniku za izjavljanje ob priložnosti obrambe pravic pred sodiščem, saj se je pritožil zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrglo njegovo vlogo, pa samo to dejstvo ne opravičuje dolžnikovega izražanja nestrinjanja z odločitvijo sodišča na način, ki po splošnih civilizacijskih normah pomeni nespoštovanje in žaljiv odnos do sodnice in sodišča.
priposestvovanje stvarne služnosti - dobra vera - priposestvovalna doba
Zgolj dejansko izvrševanje služnosti, ob dejstvu, da lastnik služeče stvari temu ne nasprotuje, ni dovolj za priposestvovanje stvarne služnosti po 1. odstavku 217. člena SPZ, temveč je potrebno, da lastnik gospodujoče nepremičnine dejansko izvršuje služnost v dobri veri. Priposestvovalec stvarne služnosti je v dobri veri, če ne ve in ne more vedeti, da ni pridobil služnostne pravice, oziroma če služnost izvršuje misleč, da jo je pridobil na veljaven način.
Sodišče ni vezano na sklep o prekinitvi postopka, ampak lahko svojo odločitev o tem, da ne bo čakalo na rešitev predhodnega vprašanja, naknadno spremeni, če nastopijo nove okoliščine ali tudi če situacijo drugače oceni.
priposestvovanje stvarne služnosti - potek priposestvovalne dobe
Na podlagi 1. odstavka 54. člena ZTLR se služnost pridobi s priposestvovanjem, če je lastnik gospodujoče stvari dejansko izvrševal služnost 20 let, lastnik služne stvari pa temu ni nasprotoval.
pogoji za izdajo zamudne sodbe - pritožbeni razlogi
Zamudna sodba ni sodba o utemeljenosti tožbenega zahtevka, pač pa sodba o izpolnjenih pogojih iz 318. člena ZPP. Sodišče prve stopnje zato ni raziskovalo, ali je podano dejansko stanje, pač pa je v tožbi podane navedbe pravno ovrednotilo. Tako se preizkus materialnopravne sklepčnosti tožbe nanaša na preizkus, ali iz v tožbi navedenih dejstev izhaja materialnopravna posledica, ki jo obsega tožbeni zahtevek.
ZPP člen 111, 163, 163/3, 163/7, 111, 163, 163/3, 163/7.
pravdni stroški - zahteva za povrnitev stroškov - pravočasnost zahteve
Stroškovni zahtevek se mora pravočasno uveljaviti; kdaj in kako lahko stranka zahteva povrnitev stroškov, pa je odvisno od tega, ali se izda odločba na podlagi obravnavanja ali brez poprejšnjega obravnavanja oziroma ali so nastopile okoliščine, ki povzročijo konec postopka zunaj obravnave. Tožba ni predlog iz 3. odstavka 163. člena ZPP, zato lahko tožnik po izdaji zamudne sodbe zahteva povrnitev stroškov po 7. odstavku 163. člena ZPP.
Izbrisna tožba namreč varuje zemljiškoknjižne pravice, ki so bile prizadete z vpisom, s katerim je prišlo glede določene nepremičnine zemljiškoknjižno stanje v neskladje z materialnopravnim.
ZPP člen 350, 350/2, 366. OZ člen 766. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 44, 45, 45/1, 45/1-2, 46, 46/1, 46/1-2, 47, 47/1-1, 47/1-2.
izvedensko delo - nagrada za delo
Pritožnica nadalje pravilno izpostavlja, da spada izdelano izvedensko delo (izvid in mnenje) med manj zahtevna dela, za katera je v skladu s 1. točko prvega odstavka 47. člena Pravilnika predvidena nagrada v višini 400 točk. Vsebinski del izvida in mnenja
izvedenca je namreč izdelan na petih straneh, njegova vsebina pa tudi po prepričanju sodišča druge stopnje ne dosega zapletenosti zahtevnega izvedenskega izvida in mnenja, za katerega bi bilo mogoče v skladu z 2. točko prvega odstavka istega člena priznati 600 točk oziroma celo v računu izvedenca priglašenih 700 točk.
SPZ člen 49, 49. ZZK-1 člen 147, 147/5, 147/9, 147, 147/5, 147/9.
začasna odredba - prepoved vpisa lastninske pravice - prepoved razpolaganja z nepremičnino - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - vrstni red vpisov v zemljiško knjigo
Sodišče prve stopnje je zmotno zaključilo, da začasne odredbe, s katero se bo tožencu prepovedalo razpolaganje z nepremičninama, ni mogoče izdati in je predlog neutemeljen, ker toženec ni več lastnik in mu zato ni moč prepovedati razpolaganja s temi nepremičninami. Če je kljub podanemu predlogu tretjega za vpis lastninske pravice, toženec še vedno vpisan v zemljiški knjigi kot lastnik, je glede na določbo 49. čl. SPZ, ker gre za zatrjevano pridobitev lastninske pravice s strani tretjega na nepremičnini s pravnim poslom, potreben za pridobitev lastninske pravice vpis v zemljiško knjigo. O zaznambi bi sicer bilo odločeno glede na stanje vpisov v trenutku začetka postopka za vpis in upoštevaje načelo vrstnega reda. Ne bi bila torej ovira za vpis, ki je že predlagan - vknjižba lastninske pravice, bila pa bi lahko, glede na izid prejšnjega zemljiškoknjižnega postopka, ovira za dovolitev naslednjih vpisov proti lastniku, ki bi v smislu 99. čl. ZZK-1 začeli učinkovati po trenutku, po katerem učinkuje ta zaznamba. Če bi torej bil v zemljiškoknjižnem postopku predlagani vpis vknjižbe lastninske pravice zavrnjen ali predlog umaknjen, bi tožnica lahko dosegla namen zavarovanja.
ZPP člen 81, 81/5, 205, 205/1-3, 81, 81/5, 205, 205/1-3.
zavrženje tožbe - sposobnost biti pravdna stranka - prekinitev postopka
Ker je bilo s sklepom odločeno tudi, da se terjatev, ki jo je imela tožeča stranka, izroči M.o.K., pomeni, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da so podani pogoji za zavrženje tožbe po 5. odst. 81. člena ZPP.
Tudi po mnenju pritožbenega sodišča gre pri sintagmi Farmicom za fantazijsko poimenovanje, kakršnega ima v mislih 4. odst. 20. čl. ZGD. Res mora biti po 1. odst. 20. čl. firma v slovenskem jeziku, vendar pa se po 4. odst. 20. čl. v firmi lahko uporabljajo fantazijska poimenovanja, ki ne vsebujejo tujih črk. Taka je tudi beseda Farmicom. Tudi sicer je nemogoče pritrditi stališču, izraženem v pritožbi, da gre pri sintagmi, sestavljeni in besed Farmicom za take sestavine, ki so del besed v tujih živih jezikih, saj tudi besedi, na katere meri pritožnik v pritožbi izvirata iz latinščine kot mrtvega jezika.
izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor
V konkretnem primeru gre za izterjavo zamudnih obresti po računih, glede katerih je jasno, da jih dolžnik ni poravnal pravočasno. Tako upniku gredo zamudne obresti, ugovor dolžnika, da naj bi prišlo do zamude po krivdi upnika, pa ni dokazno podprt. Dolžnik se namreč v ugovoru sklicuje kot dokaz na pogodbo za gradbeno obrtniška dela štev. 15/02 z dne 16.4.2002 in gradbeno pogodbo štev. 11/0, ki ne moreta pomeniti dokaza za to, zakaj je prišlo do zamude, predlaga pa tudi zaslišanje strank. Ta dokazni predlog pa je povsem nedoločen, saj gre v predmetnem izvršilnem postopku za dve pravni osebi, torej gospodarski družbi, in bi bilo potrebno natančneje navesti, koga naj bi bilo kot stranke potrebno zaslišati.
nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - članstvo v zadrugi - dokazno breme - pritožbena novota
Kadar sodišče pravilno ugotovi vsa pravno relevantna dejstva in na njihovi podlagi izoblikuje tudi pravilen zaključek, dejansko stanje ni niti zmotno niti nepopolno ugotovljeno.