ZD člen 28, 163, 214, 28, 163, 214. ZDKG člen 6, 7, 7/1-3, 7/3, 6, 7, 7/1-3, 7/3.
prevzemnik zaščitene kmetije - izbira prevzemnika - kriterij preskrbljenosti - pogrebni stroški kot terjatev do dedičev in ne do zapuščine
3. odstavek 7. člena ZDKG določa izločilni kriterij, da se kot dediče zaščitene kmetije izloči tiste dediče, ki so preskrbljeni na kakšen drug način, če so v istem dednem redu dediči, ki so se ali se usposabljajo za kmetijsko ali gozdarsko dejavnost ali pa niso kako drugače preskrbljeni.
Višina pogrebnih stroškov ne vpliva na obseg zapuščine v obravnavanem primeru, ko so dediči dedovali zakonite dedne deleže; le če je potrebno izračunati obračunsko vrednost zapuščine, na podlagi katere se izračuna nujni delež od ugotovljene vrednosti premoženja, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti, je potrebno odbiti zapustnikove dolgove, stroške za popis in cenitev zapuščine ter stroške za zapustnikov pogreb.
Dejstvo nastanka poškodbe v medsebojnem pretepu pravdnih strank izključuje naključje pri nastanku tožnikove poškodbe. Četudi je toženka tožniku povzročila poškodbo pri mahanju z rokama v medsebojnem prerivanju, s tem njena odgovornost za nastanek poškodbe ni izključena, saj je tudi tako ravnanje splošno nedopustno, mahanje z rokama proti očem druge osebe pa je ravnanje, ob katerem bi se toženka morala in mogla zavedati, da lahko pride tudi do dotika oziroma udarca, ki lahko pri drugem povzroči poškodbo.
V pravdnem postopku odloča sodišče v mejah postavljenih zahtevkov. Tožbeni zahtevek je zahtevek stranke po določenem pravnem varstvu. Njegovo vsebino in obseg določi tožnik v tožbi z navedbo dejstev, na katera opira svoj zahtevek. Tožnik mora torej v tožbi navesti toliko dejstev, da omogočajo jasno identifikacijo zahtevka in njegovo ločitev od morebitnih drugih zahtevkov.
S tem, ko je tožnik na glavni obravnavi dne 23.9.2005 navedel pravno kvalifikacijo, ki po njegovi oceni sledi iz njegovih tožbenih trditev, še ne pomeni, da je sodišče na to vezano, nasprotno, tudi če tožnik v tožbi ali kasneje navede pravno podlago, sodišče nanjo ni vezano.
pogoji za izdajo zamudne sodbe - pritožbeni razlogi
Zamudna sodba ni sodba o utemeljenosti tožbenega zahtevka, pač pa sodba o izpolnjenih pogojih iz 318. člena ZPP. Sodišče prve stopnje zato ni raziskovalo, ali je podano dejansko stanje, pač pa je v tožbi podane navedbe pravno ovrednotilo. Tako se preizkus materialnopravne sklepčnosti tožbe nanaša na preizkus, ali iz v tožbi navedenih dejstev izhaja materialnopravna posledica, ki jo obsega tožbeni zahtevek.
ZPP člen 350, 350/2, 366. OZ člen 766. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 44, 45, 45/1, 45/1-2, 46, 46/1, 46/1-2, 47, 47/1-1, 47/1-2.
izvedensko delo - nagrada za delo
Pritožnica nadalje pravilno izpostavlja, da spada izdelano izvedensko delo (izvid in mnenje) med manj zahtevna dela, za katera je v skladu s 1. točko prvega odstavka 47. člena Pravilnika predvidena nagrada v višini 400 točk. Vsebinski del izvida in mnenja
izvedenca je namreč izdelan na petih straneh, njegova vsebina pa tudi po prepričanju sodišča druge stopnje ne dosega zapletenosti zahtevnega izvedenskega izvida in mnenja, za katerega bi bilo mogoče v skladu z 2. točko prvega odstavka istega člena priznati 600 točk oziroma celo v računu izvedenca priglašenih 700 točk.
SPZ člen 49, 49. ZZK-1 člen 147, 147/5, 147/9, 147, 147/5, 147/9.
začasna odredba - prepoved vpisa lastninske pravice - prepoved razpolaganja z nepremičnino - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - vrstni red vpisov v zemljiško knjigo
Sodišče prve stopnje je zmotno zaključilo, da začasne odredbe, s katero se bo tožencu prepovedalo razpolaganje z nepremičninama, ni mogoče izdati in je predlog neutemeljen, ker toženec ni več lastnik in mu zato ni moč prepovedati razpolaganja s temi nepremičninami. Če je kljub podanemu predlogu tretjega za vpis lastninske pravice, toženec še vedno vpisan v zemljiški knjigi kot lastnik, je glede na določbo 49. čl. SPZ, ker gre za zatrjevano pridobitev lastninske pravice s strani tretjega na nepremičnini s pravnim poslom, potreben za pridobitev lastninske pravice vpis v zemljiško knjigo. O zaznambi bi sicer bilo odločeno glede na stanje vpisov v trenutku začetka postopka za vpis in upoštevaje načelo vrstnega reda. Ne bi bila torej ovira za vpis, ki je že predlagan - vknjižba lastninske pravice, bila pa bi lahko, glede na izid prejšnjega zemljiškoknjižnega postopka, ovira za dovolitev naslednjih vpisov proti lastniku, ki bi v smislu 99. čl. ZZK-1 začeli učinkovati po trenutku, po katerem učinkuje ta zaznamba. Če bi torej bil v zemljiškoknjižnem postopku predlagani vpis vknjižbe lastninske pravice zavrnjen ali predlog umaknjen, bi tožnica lahko dosegla namen zavarovanja.
Pritožbo zoper izpodbijani sklep po pooblaščencu je vložila tožena stranka, ki je bila po ugotovitvah sodišča prve stopnje izbrisana iz sodnega registra. Glede na to je pritožbeno sodišče njeno pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.
redna odpoved - pogodba o zaposlitvi - odpoved delovnega razmerja - začasna odredba - težko nadomestljiva škoda
Tožena stranka je ravnala nezakonito, ko je tožnici v času dojenja podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe. Ukrepi delodajalca, ki ne spoštuje določb ZDR o posebnem varstvu pred odpovedjo, lahko delavki, ki doji otroka in otroku povzročijo težko nadomestljivo škodo, zato je sodišče pravilno izdalo začasno odredbo, po kateri mora delodajalec delavko vrniti na delo, ji omogočiti delo ter ji izplačevati plačo po pogodbi o zaposlitvi.
Če izrek sodbe vsebuje zgolj abstraktni opis kršitve, ne pa tudi konkretnega opisa dejanskega stanu prekrška z vsemi elementi kot jih določa predpis o prekršku za posamezni prekršek, ga ni mogoče preizkusiti. Ob upoštevanju 163. čl. ZP-1 tudi ni mogoče dopolniti takšen izrek ob reševanju pritožbe v obdolženčevo korist.