Ena izmed pokazateljev volje prodajalca je tudi nesorazmerno nizka kupnina. Odgovor na vprašanje, ali je bila dogovorjena kupnina ustrezna, bi sodišču služil kot eden izmed pokazateljev, ali je bila volja predlagateljice glede odsvojitve nepremičnin svobodna ali ne.
ZIZ člen 226, 226. ZPP člen 5, 5/1, 339, 339/2-1, 5, 5/1, 339, 339/2-1.
dejanje, ki ga more opraviti le dolžnik - kontradiktornost postopka - možnost stranke, da se izjavi
Sodišče prve stopnje je z nezakonitim postopanjem dolžnici odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem. Sodišče je namreč štelo, da so resnične upnikove navedbe, da dolžnica še vedno dopušča oz. ni preprečila vstopanja in gibanja psov v hiši, ne da bi dolžnici dalo možnost, da se o tem izjavi, vlog s temi navedbami upnika dolžnici ni posredovalo.
pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - priposestvovalna doba - posest - dobra vera
Posest je dobroverna, če posestnik ne ve ali ne more vedeti, da stvar, ki jo ima v posesti, ni njegova. Nedobroveren je lahko tudi tisti posestnik, ki se iz malomarnosti ne prepriča o pravem stanju, čeprav obstajajo resni razlogi za dvom o pravilnosti njegove predstave.
ZPP člen 86, 86/1, 116, 86, 86/1, 116. OZ člen 6, 6/2, 6, 6/2.
vrnitev v prejšnje stanje - upravičen razlog - skrbnost pri opravljanju poklicne dejavnosti
Vrnitev v prejšnje stanje je mogoča, če zamuda ni bila zakrivljena. Zamudo je zakrivil pooblaščenec drugo in tretjetožene stranke, ker ni ravnal tako, kot bi se od njega kot odvetnika pričakovalo.
Smisel določbe 815 čl. ZOR je v tem, da bi bile zlorabe čimbolj otežkočene in posrednik ne bi nedopustno prišel do predmetov, ki gredo naročitelju. Ta določba je torej pomembna za razmerje med toženima strankama, ni pa odločilna za njuno razmerje napram tožnici.
Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v 88. čl. res določa, da lahko upnik izvršitelju v roku enega leta od dneva prvega rubeža neomejenokrat predlaga, da opravi ponovni rubež in če ga v navedenem roku ne predlaga, sodišče ustavi izvršbo, v obravnavanem primeru pa je upnik z vlogo z dne 26.11.2003 (podano znotraj prej citiranega enoletnega roka) to predlagal sodišču, ne pa izvršitelju. Ker pa je izvršitelj organ, ki po odločbi sodišča opravlja neposredna dejanja izvršbe (1. odst. 7. čl. ZIZ), ni mogoče zaključiti, da upnik ni predlagal ponovne izvršbe zgolj zato, ker je predlog podal sodišču, namesto izvršitelju.
socialni spor - sodna taksa - zapadlost plačila sodne takse
Ker po izrecni določbi 2. odst. 12. člena ZST zapade taksa v socialnih sporih v plačilo z dnem, ko zapadejo v plačilo stroški postopka, je zastaranje plačila začelo teči šele prvi dan po pravnomočen odločitve o stroških, in ne, ko je bilo opravljeno posamezno procesno dejanje v smislu 4. člena ZST. V socialnih sporih gre za posebno ureditev nastanka taksne obveznosti. Ker od pravnomočnosti odločitve o stroških še ni potekel zastaralni rok dveh oz. štirih let, je bila taksa pravočasno odmerjena in ni nastopilo zastaranje plačila.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - načelo stroge formalne legalitete - odstop od terjatve
V izvršilnem postopku velja načelo stroge formalne legalitete, ki pomeni, da je sodišče, ki dovoljuje izvršbo, vezano na izvršilni naslov, tako glede predmeta, kot tudi glede upravičenca in zavezanca za izpolnitev, ki sta v njem navedena.
Tožeča stranka opira svoj tožbeni zahtevek na določilo pogodbe, ki se v primeru prenehanja pogodbenega razmerja ne uporablja. Ker med strankama pa ni sporno, da je pogodba z odpovedjo tožene stranke prenehala veljati, tožbeni zahtevek tožeče stranke ni utemeljen.
pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - računanje dobe
Tako po določbah ZTLR kot ODZ sta predpostavki pridobitve lastninske pravice s priposestvovanjem dobra vera in dvajsetletna posest. Po obeh predpisih se v priposestvovalno dobo všteva čas, ko so predniki sedanjega posestnika imeli stvar v posesti kot dobroverni posestniki (drugi odstavek 30. člena ZTLR). Vendar to ne pomeni, da mora biti slednji posestnik dedič prejšnjega posestnika. Gre za posestno nasledstvo, ki ima lahko temelj bodisi v univerzalnem, bodisi v singularnem nasledstvu. Z drugimi besedami, v priposestvovalno dobo se všteje čas, ko so posestniki predniki sedanjega dobrovernega posestnika imeli stvar v posesti kot dobroverni posestniki.