Kot je iz spisovnih podatkov razvidno, je upnik predlagal izvršbo zoper dolžnika S., U.S. s.p., torej zoper samostojnega podjetnika, ki je obenem fizična oseba. Fizična oseba je tudi sedanji dolžnik, glede katerega je upnik predlagal nadaljevanje postopka, to je S.U. in ne gre za pravno nasledstvo med različnimi osebami, kot to neutemeljeno zatrjuje upnik.
ZOR člen 557, 562, 562/1, 562/2, 557, 562, 562/1, 562/2.
posojilna pogodba - rok za vrnitev posojila
Ni utemeljeno pritožnikovo sklicevanje na določilo 2.odst.562. čl. ZOR, saj se ta zakonska določba uporablja le v tistih primerih, ko pogodbeniki roka za vrnitev posojila ne določijo.
izbris družbe iz sodnega registra po zfppod - pobuda za izbris družbe - odločanje sodišča o izbrisu po uradni dolžnosti
Pri postopku za izbris subjekta vpisa po Zakonu o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod) gre za postopek, ki se izvede po uradni dolžnosti. Če tretji predlaga izbris gospodarske družbe iz sodnega registra, ne gre za predlog, o katerem bi moralo sodišče odločati, ampak le za pobudo, ki lahko sproži postopek po uradni dolžnosti. Zato sodišče o takem predlogu ne odloča s sklepom, če pa to stori, pa seveda pobudnik ni zavezan k plačilu sodne takse.
izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik je za svoje ugovorne trditve predlagal dokaze, kar je v obravnavani fazi postopka zadoščalo, da je sodišče prve stopnje njegov ugovor štelo za obrazložen in zato utemeljen.
ZPP člen 190, 190/1 394, 394-10. OZ člen 491, 419/1.
obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi kot obnovitveni razlog - cesijska pogodba - odstop terjatve med pravdo - obvestilo o odstopu terjatve
Z odločitvijo, da ni podan obnovitveni razlog iz 10. točke 394. člena ZPP pritožbeno sodišče soglaša. Terjatev po kateri je tekla pravda je bila med postopkom odstopljena. Kljub odstopu terjatve s pogodbo je tožeča stranka imela pravico voditi pravdo, saj ji to omogoča določilo prvega odstavka 190. člena ZPP, čeprav drži, da ni več bila nosilec zahtevka v materialnopravnem razmerju.
V čem je opustitev obvestila in neprilagoditev tožbenega zahtevka v zvezi z odstopom terjatve tožeče stranke poslabšala položaj tožene stranke, oziroma, ali ji je ravnanje tožeče stranke onemogočilo ugovore, ki bi jih lahko uveljavljala proti prevzemniku, tožeča stranka ni navedla, še manj pa dokazala.
Dopustnost navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov v ponovnem sojenju je v konkretni zadevi opredeljeval ZPP v vsebini določbe čl. 362/II, kot je to opredeljeval v Ur.l. RS št. 26/99 objavljen ZPP v zvezi z Zakonom o spremembah in dopolnitvah ZPP (ZPP-A), ki je bil objavljen v Ur.l. RS št. 96/2002 in je začel veljati 29.11.2002.
Po 2. odstavku 19. člena ZPP se lahko po uradni dolžnosti okrožno sodišče izreče za stvarno nepristojno za zadeve iz pristojnosti okrajnega sodišča le ob predhodnem preizkusu tožbe, to je le do vročitve tožbe toženi stranki. Predhoden preizkus tožbe z vročitvijo tožbe toženi stranki je bil sicer res opravljen že pred O.s. na V., vendar je s tem že izčrpan in se zato okrožno sodišče ne more več sklicevati na svojo nepristojnost.