predlog za obnovo postopka - obnovitveni razlog - načelo kontradiktornosti - nova dejstva in dokazi
Obnovitveni razlog iz 2. točke 1. odstavka 394. člena ZPP, je nedovoljen že zaradi tega, ker je bil tak razlog brez uspeha uveljavljen že v prejšnjem postopku. Obnovo postopka iz razloga iz 10. točke 394. člena ZPPse sme dovoliti samo, če stranka brez svoje krivde ni mogla uveljavljati novih dejstev preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno odločbo.
ZOR člen 12, 12. ZZK člen 5, 5/4, 5, 5/4. SPZ člen 9, 10, 9, 10. ZZK-1 člen 8, 8.
načelo zaupanja v zemljiško knjigo - dobra vera
Že 4. odst .5. člena ZZK (Ul. l. RS, št. 33/95) je varoval tiste, ki so se zanesli na podatke zemljiške knjige in je določal, da kdor v pravnem prometu pošteno ravna in se zanese na podatke o pravicah, ki so vpisane v zemljiški knjigi, zaradi tega ne sme trpeti škodljivih posledic. Pri tem je seveda treba upoštevati, da so načelo zaupanja v zemljiško knjigo skupaj s publicitetnim načelom in načelom zakonitosti vpisa v zemljiško knjigo, res temeljna načela zemljiškoknjižnega prava, njihov namen pa je varstvo pravnega prometa. Vendar pa tudi ta načela niso absolutna. Na načela se lahko sklicuje le pošteni pridobitelj, ki je bil v dobri veri.
domneva umika predloga za izvršbo - plačilo takse za predlog in sklep - nepopolna vloga
S tem, da je upnik v celoti plačal znesek, ki po višini ustreza taksi za predlog in sklep, ne more biti dvoma, da je plačal ravno to in ne morda to le delno, delno (ali v celoti) pa takso za opomin. Ker je predpostavka za obravnavanje predloga za izvršbo le plačilo takse za predlog in sklep, saj taksa za opomin predstavlja strošek, ki ga ima sodišče s pozivanjem strank, da poravnajo svojo zakonito obveznost do sodišče, zato niso izpolnjeni pogoji za domnevo iz 6. odst. 40. čl. ZIZ.
Po določbi 2. odst. 27. člena ZST je namreč zoper odločbo, ki jo sodišče izda na zahtevo stranke o odmeri takse, dopustna posebna pritožba samo v primeru, ko se stranka ne more pritožiti zoper odločbo o glavni stvari. V tej pravdni zadevi pa še ni bilo odločeno o glavni stvari in odločanje o glavni stvari tudi v konkretni zadevi ni izključeno. Posebna pritožba zato pred izdajo odločbe o glavni stvari, ni dovoljena.
Ureditev zemljišča, kot ga zatrjuje pritožnik (navozil in nasul naj bi zemljo), tudi sicer ne predstavlja gradbenega objekta v smislu 1. odstavka 24. člena ZTLR, ravno tako take narave ne more imeti kovinska garaža, ki jo je postavil toženec.
ZZK člen 129, 130, 129, 130. Pravilnik o vodenju zemljiške knjige člen 43, 43/1, 43/3, 43, 43/1, 43/3.
odpis parcele, uporabljene za gradnjo ali rekonstrukcijo ceste - listine, potrebne za vpis
ZZK v 130. členu ne zahteva, da bi iz listin, določenih v zakonu, ki urejajo kataster, izhajala vrednost zemljišč, pač pa le, da so zemljišča uporabljena za ceste ali za regulacijo vodnih tokov. Res je bilo v določbi 3. odst. 43. člena Pravilnika navedeno, da mora biti ugotovitev vrednosti zemljišč, vsebovana v listinah iz 130. člena ZZK. Predlagateljica je poskrbela v smislu določb 129. in 130. člena ZZK, da je bila izdana odločba, s katero je pristojni geodetski organ, ki vodi kataster, izpeljal spremembo v vrsti rabe. S tem je zadostila pogoju iz 130. člena ZZK, s predložitvijo cenilnega zapisnika pa po oceni pritožbenega sodišča tudi pogoju glede vrednosti iz 129. člena ZZK.
ZZZDR člen 51, 59, 51, 59. ZIZ člen 238, 238. ZZK-1 člen 40, 40.
razpad življenjske skupnosti - dokazno breme - delež na skupnem premoženju zakoncev - izstavitev listine, sposobne za vpis v zemljiško knjigo
Ugotovitvena sodba je podlaga za vpis v zemljiški knjigi (40. člen ZZK-1), zato ni potrebe po naložitvi toženi stranki, da izda listino, sposobno za vpis lastništva v zemljiški knjigi. Nepotreben in za toženo stranko nezavezujoč je tudi izrek glede dolžnosti, da je toženka dolžna priznati lastninsko pravico, ob tem je opozoriti na določbo prvega odstavka 238. člena ZIZ, po kateri velja dolžnost podati izjavo volje za izpolnjeno že s pravnomočnostjo odločbe, s katero je bila naložena takšna obveznost.
Izvršilnega naslova v izvršilnem postopku ni mogoče kakorkoli spreminjati ali dopolnjevati. Opredelitev "obveznosti" v sodni odločbi (sodni poravnavi) zato ne sme puščati nobenih dvomov oziroma ne sme zahtevati nobenega nadaljnjega pojasnjevanja oziroma sklepanja o vsebini "obveznosti", da je torej v postopku izvršbe nedvoumno jasna obveznost, ki jo je treba izvršiti.
prenos pristojnosti v zadevi razveze zakonske zveze - korist otroka - sprememba pravnomočne začasne odredbe
1. 15.čl. Uredbe sveta (ES) št. 2201/03 z dne 27.11.2003. Med strankama je v Italiji v teku razvezni postopek, cit. Uredba pa ne ureja prenosa pristojnosti v primeru razveznega postopka.
2. V obravnavani zadevi je podana izjema od uporabe prava običajnega prebivališča otroka, gre za primer razširitve pristojnosti sodišča, ki je pristojno za razvezo otrokovih staršev, ta pristojnost pa preneha takoj, ko postane odločba o razvezi zakonske zveze pravnomočna, ali če se postopek konča drugače.
3. Pravnomočne začasne odredbe ni mogoče spreminjati, možna je le vložitev novega predloga za odvzem pravice do stikov oz. za omejitev stikov.