Tožnik je bil spoznan za odgovornega hujše kršitve delovnih obveznosti, ker naj bi z neresničnim in goljufivim namenom prikazoval okoliščine prometne nesreče, v kateri je bil udeležen kot sopotnik ter poskušal z odškodninskim zahtevkom spraviti delavce zavarovalnice v zmoto. Ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da ne gre za kršitev po 6. al. 1. odst. 99. člena ZPol, ker je bila kršitev storjena izven delovnega časa, ter da že iz tega razloga verjetnost obstoja terjatve za izdajo začasne odredbe v sporu zaradi disciplinskega ukrepa odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 2. odst. 124. člena ZJU ni podana.
Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali spada odločitev v sporu v sodno pristojnost. Če pri tem ugotovi, da za odločitev v sporu ni pristojno sodišče, temveč kakšen drug organ, se izreče za nepristojno in zavrže tožbo.
ZPSV člen 15, 16. ZDSS-1 člen 7, 7. ZDavP-1 člen 13, 13, 13.
pokojninsko in invalidsko zavarovanje - zastaranje - prijava terjatve v stečajnem postopku
Pravna oseba, ki zaposluje delavce, mora prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje obračunati in plačati ZPIZ-u obenem z obračunom plač oz. z vplačilom akontacije davka od dobička pravnih oseb. Poseben davčni ugotovitveni postopek oz. izdaja odločbe o obveznosti plačila prispevkov ni potreben, zato v primeru neplačila zavezanec že takrat pride v zamudo s plačilom.
Ker zastaranje terjatve po Zakonu o davku od dobička pravnih oseb oz. kasnejšem Zakonu o davčnem postopku pretrga vsako dejanje davčnega organa, katerega namen je plačilo obveznosti, pretrga zastaranje tudi tožnikova (ZPIZ) prijava terjatve v stečajnem postopku.
ZDoh člen 122, 122/2, 122, 122/2. ObrZ člen 39, 39/5, 39, 39/5. ZDavP člen 44, 44/2, 44/3, 44/4, 96, 97, 97/2, 97/3, 99, 44, 44/2, 44/3, 44/4, 96, 97, 97/2, 97/3, 99. ZIZ člen 55, 55. ZDavP-1 člen 406, 406, 406.
prisilna izterjava davkov - seznam zaostalih obveznosti dolžnika - dolgovni seznam kot izvršilni naslov - vsebina dolgovnega seznama - obračun obresti - zastaranje - absolutno zastaranje
Primeren izvršilni naslov za izterjavo davkov, prispevkov za socialno varnost ter članarino Obrtni zbornici Slovenije predstavlja dolgovni seznam davčnega organa, podpisan s strani njegovega direktorja, ki vsebuje navedbo posameznih izvršilnih naslovov (v tem primeru davčnih obračunov) za vsako vrsto obveznosti, datume izvršljivosti ter višino dolga in zamudnih obresti.
Absolutni zastaralni rok za izterjavo davčnega dolga nastopi, ko poteče dvakrat toliko časa, kot je določeno za zastaranje, ne glede na eventuelna pretrganja zastaranja, nanj pa je dolžno sodišče paziti po uradni dolžnosti.
ZIZ člen 34, 34/3, 34, 34/3. ZPP člen 116, 116/1, 116, 116/1.
sklep o nadaljevanju izvršilnega postopka - upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje
Okoliščina, da dolžnik že dlje časa ne posluje več, da ima zaprt transakcijski račun in da na njegovem sedežu ni nikogar, ne predstavlja upravičenega vzroka za vrnitev v prejšnje stanje.
Sklep o nadaljevanju postopka je procesni sklep, ki je posledica sklepa o prekinitvi postopka, izdanega zaradi smrti dolžnika. Pri presoji utemeljenosti takega sklepa je ključno vprašanje, ali osebe, ki vstopajo namesto prvotne stranke, sodijo v krog oseb, navedenih v 1. odst. 208. čl. ZPP.
ZIZ člen 9, 9/3, 23, 61, 61/2, 9, 9/3, 23, 61, 61/2. ZPP člen 366, 366.
izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor - verodostojna listina - rok za pritožbo
Zato, da je skladno z 2. odst. 61. čl. ZIZ mogoče ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine šteti kot obrazložen in utemeljen, morajo biti v njem navedena dejstva, s katerimi ga dolžnik utemeljuje in morajo biti predlagani oz. predloženi dokazi, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo; zatrjevana dejstva morajo predvsem biti določna in konkretna, v obravnavanem primeru pa to niso. Konkretni specifikaciji del, ki jo je upnik navedel v obeh računih, bi moral dolžnik ravno tako konkretno ugovarjati v smeri, katera dela, ki jih je upnik zaračunal, niso bila opravljena in katera od teh del so bila opravljena z napako (in kakšno).
zastopanje - pogodba, ki jo sklene neupravičeno zastopana oseba - odškodninska odgovornost zastopnika
Toženec nima prav, ko v pritožbi navaja, da bi morala tožnica, če želi proti zastopniku uveljavljati odškodninski zahtevek, od direktorja družbe G. pisno zahtevati odobritev pogodbe. Tak pogoj iz 88. člena ZOR ne izhaja. Zahteva neupravičeno zastopanemu, naj se izreče, ali pogodbo odobrava ali ne, je pravica sopogodbenika, namenjena njegovemu varstvu. On lahko (ne pa mora) zahteva od neupravičeno zastopanega, naj se izreče in to zato, da sopogodbenik ve, da ni več zavezan z izjavo volje o sklenitvi pogodbe. Pravilen je torej sklep sodišča prve stopnje, da za uveljavljanje odškodninskega zahtevka proti zastopniku zadošča ugotovitev, da neupravičeno zastopani pogodbe ni odobril.
dva izvedenca - enaki mnenji - skladnost izvedenskih mnenj z drugimi dokazi
V postopku sta sodelovala že dva povsem ločena izvedenca, ki pa sta po natančni proučitvi zadeve vsak zase in povsem ločenem delu prišla do enakih odgovorov glede ključnih vprašanj tega spora. V mnenjih ni nobenih razhajanj, zato ni bilo razlogov, da bi se postopek obremenjeval še z novim izvedencem, ki ga toženec predlaga očitno samo zato, ker dosedanja izvedenska mnenja niso v njegovo korist.
odpoved upravljanju družbe - odgovornost proti tretjim - izbris
Ni mogoče upoštevati, da naj bi se dolžnik odpovedal upravljanju, saj za tako ravnanje, ki bi imelo učinek proti tretjim osebam, ni podlage v materialnem pravu. Tak dogovor, da določeni družbenik ne sodeluje pri upravljanju, je lahko le dogovor med družbeniki z interno veljavo, ne more pa učinkovati zoper tretje osebe, najmanj v tem smislu, da potem tak družbenik ne bi več odgovarjal za obveznosti družbe v primeru izbrisa.
Podpis zakonitega zastopnika prvotožene stranke na IOP obrazcu z dne 31.12.2002 predstavlja pisno pripoznavo zastarane obveznosti, ki se šteje kot odpoved zastaranju.