Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali spada odločitev v sporu v sodno pristojnost. Če pri tem ugotovi, da za odločitev v sporu ni pristojno sodišče, temveč kakšen drug organ, se izreče za nepristojno in zavrže tožbo.
oblika vrnitve - vrnitev večstanovanjske hiše - vrnitev v last in posest - vrnitev z vzpostavitvijo lastninske pravice - najemnemu razmerju podobno razmerje
Določba prvega odstavka 29. člena ZDen se ne nanaša le na najemna razmerja, ampak tudi na temu podobna razmerja. Če bi se ugotovilo, da v stanovanjih živijo osebe, ki so bile ob uveljavitvi SZ imetniki stanovanjske pravice in so kot takšni namesto sklenitve najemne pogodbe (prim. 147. člen SZ), izkoristili pravico do odkupa po privatizacijskih določbah SZ (prim. 117. člen SZ), vendar so bile kasneje pogodbe ugotovljene za nične, zaradi razpolaganja v nasprotju z 88. členom ZDen, po oceni pritožbenega sodišča obstojijo ovire za vrnitev stanovanj v last in posest (razen v primerih neupravičene odklonitve sklenitve najemne pogodbe z lastnikom). V takšnem primeru gre za najemnemu razmerju podobno razmerje, tako da je mogoča le vrnitev z vzpostavitvijo lastninske pravice.
Če je tožnik na naroku, na katerem toženec ni bil navzoč, tožbeni zahtevek zmanjšal, potem sodišču ni bilo treba ravnati po 6. odstavku 185. člena ZPP in zapisnika vročati tožencu, saj ni šlo za objektivno spremembo tožbe.
ZPP člen 212, 337, 337/1, 212, 337, 337/1. OZ člen 837, 837.
pogodba za posredovanje - dokazno breme - pritožbene novote
Ne glede na zaključek sodišča prve stopnje, ki ga sicer tudi tožeča stranka sprejema, da je bila med pravdnima strankama sklenjena pogodba za posredovanje glede prodaje nepremičnin, je vsekakor dokazno breme tožeče stranke, da dokaže, da je tudi do konkretne pogodbe med toženo stranko in družbo H. d.o.o. glede sporne nepremičnine prišlo zaradi posredovanja tožeče stranke.
ZIZ člen 53, 53. ZPP člen 337, 337/1, 337, 337/1. OZ člen 372, 372.
ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazložitev ugovora - terjatev v domači valuti - nova dejstva in novi dokazi v pritožbi
Dolžnik v ugovoru zatrjevanih reklamacij tudi ni listinsko izkazal; dopis z dne 4.4.2003, na katerega se sklicuje v pritožbi, pa sodišču prve stopnje ni bil pravočasno predložen in se zato tudi v pritožbi nanj ne more uspešno sklicevati.
Tožnik je bil spoznan za odgovornega hujše kršitve delovnih obveznosti, ker naj bi z neresničnim in goljufivim namenom prikazoval okoliščine prometne nesreče, v kateri je bil udeležen kot sopotnik ter poskušal z odškodninskim zahtevkom spraviti delavce zavarovalnice v zmoto. Ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da ne gre za kršitev po 6. al. 1. odst. 99. člena ZPol, ker je bila kršitev storjena izven delovnega časa, ter da že iz tega razloga verjetnost obstoja terjatve za izdajo začasne odredbe v sporu zaradi disciplinskega ukrepa odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 2. odst. 124. člena ZJU ni podana.
ZPSV člen 15, 16. ZDSS-1 člen 7, 7. ZDavP-1 člen 13, 13, 13.
pokojninsko in invalidsko zavarovanje - zastaranje - prijava terjatve v stečajnem postopku
Pravna oseba, ki zaposluje delavce, mora prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje obračunati in plačati ZPIZ-u obenem z obračunom plač oz. z vplačilom akontacije davka od dobička pravnih oseb. Poseben davčni ugotovitveni postopek oz. izdaja odločbe o obveznosti plačila prispevkov ni potreben, zato v primeru neplačila zavezanec že takrat pride v zamudo s plačilom.
Ker zastaranje terjatve po Zakonu o davku od dobička pravnih oseb oz. kasnejšem Zakonu o davčnem postopku pretrga vsako dejanje davčnega organa, katerega namen je plačilo obveznosti, pretrga zastaranje tudi tožnikova (ZPIZ) prijava terjatve v stečajnem postopku.
Ker se je po delni razveljavitvi sodbe glede višine preživnine nadaljeval postopek, ki se je začel s tožbo za razvezo zakonske zveze, nastopa kot tožeča stranka še vedno mati.
Senatno sojenje je v zakonu predpisano v zadevah, kjer obstaja za urejanje pravnih razmerij objektiven družbeni interes. Ko se odloča samo o višini zakonite preživnine pa takšnega družbenega interesa ni.
pravica do informacije - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev - načelo kontradiktornosti
Pritožbeno sodišče sprejema pritožbene trditve, da sodišče v pravdnem postopku ne more manjkajočih trditev o pravnoodločilnih dejstvih črpati iz izpovedb prič. Ločiti je namreč treba med trditvenim in dokaznim gradivom. Zaradi varstva nasprotne stranke je pomembno, da je v sodnem spisu jasno, kaj so navedbe stranke - le te namreč tvorijo trditveno podlago, ki jo lahko sodišče vzame za podlago svoje odločbe (Aleš Galič, Ustavno civilno procesno pravo, Ljubljana, 2004, stran 233).
ZIZ člen 9, 9/3, 23, 61, 61/2, 9, 9/3, 23, 61, 61/2. ZPP člen 366, 366.
izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor - verodostojna listina - rok za pritožbo
Zato, da je skladno z 2. odst. 61. čl. ZIZ mogoče ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine šteti kot obrazložen in utemeljen, morajo biti v njem navedena dejstva, s katerimi ga dolžnik utemeljuje in morajo biti predlagani oz. predloženi dokazi, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo; zatrjevana dejstva morajo predvsem biti določna in konkretna, v obravnavanem primeru pa to niso. Konkretni specifikaciji del, ki jo je upnik navedel v obeh računih, bi moral dolžnik ravno tako konkretno ugovarjati v smeri, katera dela, ki jih je upnik zaračunal, niso bila opravljena in katera od teh del so bila opravljena z napako (in kakšno).
ureditev meje - dokazni predlog - ureditev materije v spz
Priči K. in N. sta bili predlagani s strani predlagateljev, zato nasprotna udeleženca neizvedbe teh dokazov ne moreta uspešno uveljavljati v svojo korist, saj ni šlo za njuna dokazna predloga.
SPZ je v 273.čl. razveljavil določbo 136.čl. ZNP, zato od 01.01.2003 te določbe ni mogoče uporabiti.
Sklep o nadaljevanju postopka je procesni sklep, ki je posledica sklepa o prekinitvi postopka, izdanega zaradi smrti dolžnika. Pri presoji utemeljenosti takega sklepa je ključno vprašanje, ali osebe, ki vstopajo namesto prvotne stranke, sodijo v krog oseb, navedenih v 1. odst. 208. čl. ZPP.
dva izvedenca - enaki mnenji - skladnost izvedenskih mnenj z drugimi dokazi
V postopku sta sodelovala že dva povsem ločena izvedenca, ki pa sta po natančni proučitvi zadeve vsak zase in povsem ločenem delu prišla do enakih odgovorov glede ključnih vprašanj tega spora. V mnenjih ni nobenih razhajanj, zato ni bilo razlogov, da bi se postopek obremenjeval še z novim izvedencem, ki ga toženec predlaga očitno samo zato, ker dosedanja izvedenska mnenja niso v njegovo korist.