ureditev meje - dokazni predlog - ureditev materije v spz
Priči K. in N. sta bili predlagani s strani predlagateljev, zato nasprotna udeleženca neizvedbe teh dokazov ne moreta uspešno uveljavljati v svojo korist, saj ni šlo za njuna dokazna predloga.
SPZ je v 273.čl. razveljavil določbo 136.čl. ZNP, zato od 01.01.2003 te določbe ni mogoče uporabiti.
oblika vrnitve - vrnitev večstanovanjske hiše - vrnitev v last in posest - vrnitev z vzpostavitvijo lastninske pravice - najemnemu razmerju podobno razmerje
Določba prvega odstavka 29. člena ZDen se ne nanaša le na najemna razmerja, ampak tudi na temu podobna razmerja. Če bi se ugotovilo, da v stanovanjih živijo osebe, ki so bile ob uveljavitvi SZ imetniki stanovanjske pravice in so kot takšni namesto sklenitve najemne pogodbe (prim. 147. člen SZ), izkoristili pravico do odkupa po privatizacijskih določbah SZ (prim. 117. člen SZ), vendar so bile kasneje pogodbe ugotovljene za nične, zaradi razpolaganja v nasprotju z 88. členom ZDen, po oceni pritožbenega sodišča obstojijo ovire za vrnitev stanovanj v last in posest (razen v primerih neupravičene odklonitve sklenitve najemne pogodbe z lastnikom). V takšnem primeru gre za najemnemu razmerju podobno razmerje, tako da je mogoča le vrnitev z vzpostavitvijo lastninske pravice.
ZZZDR člen 129, 129a, 129, 129a. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 55, 55/1, 55/1-8.
preživninska obveznost - življenjske potrebe otroka - prenehanje obveznosti kot ugovorni razlog
Če je preživninski zavezanec do zaključka glavne obravnave pokril del življenjskih potreb otroka je treba šteti, da je s tem deloma izpolnil preživninsko obveznost.
ZDoh člen 122, 122/2, 122, 122/2. ObrZ člen 39, 39/5, 39, 39/5. ZDavP člen 44, 44/2, 44/3, 44/4, 96, 97, 97/2, 97/3, 99, 44, 44/2, 44/3, 44/4, 96, 97, 97/2, 97/3, 99. ZIZ člen 55, 55. ZDavP-1 člen 406, 406, 406.
prisilna izterjava davkov - seznam zaostalih obveznosti dolžnika - dolgovni seznam kot izvršilni naslov - vsebina dolgovnega seznama - obračun obresti - zastaranje - absolutno zastaranje
Primeren izvršilni naslov za izterjavo davkov, prispevkov za socialno varnost ter članarino Obrtni zbornici Slovenije predstavlja dolgovni seznam davčnega organa, podpisan s strani njegovega direktorja, ki vsebuje navedbo posameznih izvršilnih naslovov (v tem primeru davčnih obračunov) za vsako vrsto obveznosti, datume izvršljivosti ter višino dolga in zamudnih obresti.
Absolutni zastaralni rok za izterjavo davčnega dolga nastopi, ko poteče dvakrat toliko časa, kot je določeno za zastaranje, ne glede na eventuelna pretrganja zastaranja, nanj pa je dolžno sodišče paziti po uradni dolžnosti.
ZPIZ (1992) člen 56, 202, 56, 202. ZPIZ-1 člen 68, 187, 68, 187.
sorazmerni del - invalidska pokojnina - pokojninska doba
Kljub temu, da je bil tožnik z odločbo slovenskega nosilca zavarovanja razvrščen v I. kategorijo invalidnosti, mu zakonito v skladu z 67. in 187. členom ZPIZ-1 ni bila priznana invalidska pokojnina oziroma sorazmerni del te pokojnine v RS, saj ne izpolnjuje zakonskega pogoja glede dopolnjene pokojninske dobe v RS. Ni mogoče upoštevati pokojninske dobe, ki jo je dopolnil v Bosni in Hercegovini, saj med državama še ni sklenjen sporazum, ki bi to omogočal.
Ker se je po delni razveljavitvi sodbe glede višine preživnine nadaljeval postopek, ki se je začel s tožbo za razvezo zakonske zveze, nastopa kot tožeča stranka še vedno mati.
Senatno sojenje je v zakonu predpisano v zadevah, kjer obstaja za urejanje pravnih razmerij objektiven družbeni interes. Ko se odloča samo o višini zakonite preživnine pa takšnega družbenega interesa ni.
odpoved upravljanju družbe - odgovornost proti tretjim - izbris
Ni mogoče upoštevati, da naj bi se dolžnik odpovedal upravljanju, saj za tako ravnanje, ki bi imelo učinek proti tretjim osebam, ni podlage v materialnem pravu. Tak dogovor, da določeni družbenik ne sodeluje pri upravljanju, je lahko le dogovor med družbeniki z interno veljavo, ne more pa učinkovati zoper tretje osebe, najmanj v tem smislu, da potem tak družbenik ne bi več odgovarjal za obveznosti družbe v primeru izbrisa.
Podpis zakonitega zastopnika prvotožene stranke na IOP obrazcu z dne 31.12.2002 predstavlja pisno pripoznavo zastarane obveznosti, ki se šteje kot odpoved zastaranju.
Sklep o nadaljevanju postopka je procesni sklep, ki je posledica sklepa o prekinitvi postopka, izdanega zaradi smrti dolžnika. Pri presoji utemeljenosti takega sklepa je ključno vprašanje, ali osebe, ki vstopajo namesto prvotne stranke, sodijo v krog oseb, navedenih v 1. odst. 208. čl. ZPP.
ZIL-1 člen 119, 119/1, 119/1-b, 44, 44/1, 44/1-b. ZPP člen 108.
blagovna znamka - tožba za izbris zaznambe iz registra in prepoved uporabe znaka - registracija znamke - Nicejska klasifikacija
Registracija znaka kot znamke zagotavlja imetniku zaščito za tisto blago in storitve, za katere je bilo varstvo zahtevano in znamka registrirana. Pogoj za presojo vsebinske utemeljenosti tožbenega zahtevka je torej v danem primeru opredelitev blaga in storitev (v zvezi s katerimi tožnik zahteva varstvo po 119. členu ZIL-1), torej opredelitev blaga in storitev, za katere v okviru posameznega razreda zahteva izbris znamke iz registra.
Pri ugotavljanju enakosti oziroma podobnosti proizvodov je prvostopno sodišče izhajalo iz napačnega materialnopravnega izhodišča, saj se je ukvarjalo z vprašanjem, ali je blago, ki "ga proizvaja in trži" tožeča stranka enako ali podobno blagu, ki "ga proizvaja in trži" tožena stranka, kar ni odločilno za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka po 119. členu ZIL-1. Odločilno je, ali so blago in storitve, na katere "se nanaša" (torej, za katere "je registrirana") znamka tožene stranke enaki ali podobni blagu ali storitvam, na katere "se nanaša" (torej "je registrirana") znamka tožeče stranke (kot stranke, ki zahteva varstvo po 119. členu ZIL), ne glede na to, ali ta te proizvode ali storitve (za katere ima "registrirano" znamko) tudi proizvaja, trži oziroma opravlja.
zastopanje - pogodba, ki jo sklene neupravičeno zastopana oseba - odškodninska odgovornost zastopnika
Toženec nima prav, ko v pritožbi navaja, da bi morala tožnica, če želi proti zastopniku uveljavljati odškodninski zahtevek, od direktorja družbe G. pisno zahtevati odobritev pogodbe. Tak pogoj iz 88. člena ZOR ne izhaja. Zahteva neupravičeno zastopanemu, naj se izreče, ali pogodbo odobrava ali ne, je pravica sopogodbenika, namenjena njegovemu varstvu. On lahko (ne pa mora) zahteva od neupravičeno zastopanega, naj se izreče in to zato, da sopogodbenik ve, da ni več zavezan z izjavo volje o sklenitvi pogodbe. Pravilen je torej sklep sodišča prve stopnje, da za uveljavljanje odškodninskega zahtevka proti zastopniku zadošča ugotovitev, da neupravičeno zastopani pogodbe ni odobril.
dva izvedenca - enaki mnenji - skladnost izvedenskih mnenj z drugimi dokazi
V postopku sta sodelovala že dva povsem ločena izvedenca, ki pa sta po natančni proučitvi zadeve vsak zase in povsem ločenem delu prišla do enakih odgovorov glede ključnih vprašanj tega spora. V mnenjih ni nobenih razhajanj, zato ni bilo razlogov, da bi se postopek obremenjeval še z novim izvedencem, ki ga toženec predlaga očitno samo zato, ker dosedanja izvedenska mnenja niso v njegovo korist.
pravica do informacije - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev - načelo kontradiktornosti
Pritožbeno sodišče sprejema pritožbene trditve, da sodišče v pravdnem postopku ne more manjkajočih trditev o pravnoodločilnih dejstvih črpati iz izpovedb prič. Ločiti je namreč treba med trditvenim in dokaznim gradivom. Zaradi varstva nasprotne stranke je pomembno, da je v sodnem spisu jasno, kaj so navedbe stranke - le te namreč tvorijo trditveno podlago, ki jo lahko sodišče vzame za podlago svoje odločbe (Aleš Galič, Ustavno civilno procesno pravo, Ljubljana, 2004, stran 233).
Tožnik je bil spoznan za odgovornega hujše kršitve delovnih obveznosti, ker naj bi z neresničnim in goljufivim namenom prikazoval okoliščine prometne nesreče, v kateri je bil udeležen kot sopotnik ter poskušal z odškodninskim zahtevkom spraviti delavce zavarovalnice v zmoto. Ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da ne gre za kršitev po 6. al. 1. odst. 99. člena ZPol, ker je bila kršitev storjena izven delovnega časa, ter da že iz tega razloga verjetnost obstoja terjatve za izdajo začasne odredbe v sporu zaradi disciplinskega ukrepa odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 2. odst. 124. člena ZJU ni podana.