Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali spada odločitev v sporu v sodno pristojnost. Če pri tem ugotovi, da za odločitev v sporu ni pristojno sodišče, temveč kakšen drug organ, se izreče za nepristojno in zavrže tožbo.
pravica do informacije - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev - načelo kontradiktornosti
Pritožbeno sodišče sprejema pritožbene trditve, da sodišče v pravdnem postopku ne more manjkajočih trditev o pravnoodločilnih dejstvih črpati iz izpovedb prič. Ločiti je namreč treba med trditvenim in dokaznim gradivom. Zaradi varstva nasprotne stranke je pomembno, da je v sodnem spisu jasno, kaj so navedbe stranke - le te namreč tvorijo trditveno podlago, ki jo lahko sodišče vzame za podlago svoje odločbe (Aleš Galič, Ustavno civilno procesno pravo, Ljubljana, 2004, stran 233).
oblika vrnitve - vrnitev večstanovanjske hiše - vrnitev v last in posest - vrnitev z vzpostavitvijo lastninske pravice - najemnemu razmerju podobno razmerje
Določba prvega odstavka 29. člena ZDen se ne nanaša le na najemna razmerja, ampak tudi na temu podobna razmerja. Če bi se ugotovilo, da v stanovanjih živijo osebe, ki so bile ob uveljavitvi SZ imetniki stanovanjske pravice in so kot takšni namesto sklenitve najemne pogodbe (prim. 147. člen SZ), izkoristili pravico do odkupa po privatizacijskih določbah SZ (prim. 117. člen SZ), vendar so bile kasneje pogodbe ugotovljene za nične, zaradi razpolaganja v nasprotju z 88. členom ZDen, po oceni pritožbenega sodišča obstojijo ovire za vrnitev stanovanj v last in posest (razen v primerih neupravičene odklonitve sklenitve najemne pogodbe z lastnikom). V takšnem primeru gre za najemnemu razmerju podobno razmerje, tako da je mogoča le vrnitev z vzpostavitvijo lastninske pravice.
dva izvedenca - enaki mnenji - skladnost izvedenskih mnenj z drugimi dokazi
V postopku sta sodelovala že dva povsem ločena izvedenca, ki pa sta po natančni proučitvi zadeve vsak zase in povsem ločenem delu prišla do enakih odgovorov glede ključnih vprašanj tega spora. V mnenjih ni nobenih razhajanj, zato ni bilo razlogov, da bi se postopek obremenjeval še z novim izvedencem, ki ga toženec predlaga očitno samo zato, ker dosedanja izvedenska mnenja niso v njegovo korist.
ZIZ člen 34, 34/3, 34, 34/3. ZPP člen 116, 116/1, 116, 116/1.
sklep o nadaljevanju izvršilnega postopka - upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje
Okoliščina, da dolžnik že dlje časa ne posluje več, da ima zaprt transakcijski račun in da na njegovem sedežu ni nikogar, ne predstavlja upravičenega vzroka za vrnitev v prejšnje stanje.
ureditev meje - dokazni predlog - ureditev materije v spz
Priči K. in N. sta bili predlagani s strani predlagateljev, zato nasprotna udeleženca neizvedbe teh dokazov ne moreta uspešno uveljavljati v svojo korist, saj ni šlo za njuna dokazna predloga.
SPZ je v 273.čl. razveljavil določbo 136.čl. ZNP, zato od 01.01.2003 te določbe ni mogoče uporabiti.
zastopanje - pogodba, ki jo sklene neupravičeno zastopana oseba - odškodninska odgovornost zastopnika
Toženec nima prav, ko v pritožbi navaja, da bi morala tožnica, če želi proti zastopniku uveljavljati odškodninski zahtevek, od direktorja družbe G. pisno zahtevati odobritev pogodbe. Tak pogoj iz 88. člena ZOR ne izhaja. Zahteva neupravičeno zastopanemu, naj se izreče, ali pogodbo odobrava ali ne, je pravica sopogodbenika, namenjena njegovemu varstvu. On lahko (ne pa mora) zahteva od neupravičeno zastopanega, naj se izreče in to zato, da sopogodbenik ve, da ni več zavezan z izjavo volje o sklenitvi pogodbe. Pravilen je torej sklep sodišča prve stopnje, da za uveljavljanje odškodninskega zahtevka proti zastopniku zadošča ugotovitev, da neupravičeno zastopani pogodbe ni odobril.
Podpis zakonitega zastopnika prvotožene stranke na IOP obrazcu z dne 31.12.2002 predstavlja pisno pripoznavo zastarane obveznosti, ki se šteje kot odpoved zastaranju.
Tožnik je bil spoznan za odgovornega hujše kršitve delovnih obveznosti, ker naj bi z neresničnim in goljufivim namenom prikazoval okoliščine prometne nesreče, v kateri je bil udeležen kot sopotnik ter poskušal z odškodninskim zahtevkom spraviti delavce zavarovalnice v zmoto. Ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da ne gre za kršitev po 6. al. 1. odst. 99. člena ZPol, ker je bila kršitev storjena izven delovnega časa, ter da že iz tega razloga verjetnost obstoja terjatve za izdajo začasne odredbe v sporu zaradi disciplinskega ukrepa odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 2. odst. 124. člena ZJU ni podana.
ZPSV člen 15, 16. ZDSS-1 člen 7, 7. ZDavP-1 člen 13, 13, 13.
pokojninsko in invalidsko zavarovanje - zastaranje - prijava terjatve v stečajnem postopku
Pravna oseba, ki zaposluje delavce, mora prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje obračunati in plačati ZPIZ-u obenem z obračunom plač oz. z vplačilom akontacije davka od dobička pravnih oseb. Poseben davčni ugotovitveni postopek oz. izdaja odločbe o obveznosti plačila prispevkov ni potreben, zato v primeru neplačila zavezanec že takrat pride v zamudo s plačilom.
Ker zastaranje terjatve po Zakonu o davku od dobička pravnih oseb oz. kasnejšem Zakonu o davčnem postopku pretrga vsako dejanje davčnega organa, katerega namen je plačilo obveznosti, pretrga zastaranje tudi tožnikova (ZPIZ) prijava terjatve v stečajnem postopku.
Ker se je po delni razveljavitvi sodbe glede višine preživnine nadaljeval postopek, ki se je začel s tožbo za razvezo zakonske zveze, nastopa kot tožeča stranka še vedno mati.
Senatno sojenje je v zakonu predpisano v zadevah, kjer obstaja za urejanje pravnih razmerij objektiven družbeni interes. Ko se odloča samo o višini zakonite preživnine pa takšnega družbenega interesa ni.
ZZZDR člen 129, 129a, 129, 129a. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 55, 55/1, 55/1-8.
preživninska obveznost - življenjske potrebe otroka - prenehanje obveznosti kot ugovorni razlog
Če je preživninski zavezanec do zaključka glavne obravnave pokril del življenjskih potreb otroka je treba šteti, da je s tem deloma izpolnil preživninsko obveznost.
odpoved upravljanju družbe - odgovornost proti tretjim - izbris
Ni mogoče upoštevati, da naj bi se dolžnik odpovedal upravljanju, saj za tako ravnanje, ki bi imelo učinek proti tretjim osebam, ni podlage v materialnem pravu. Tak dogovor, da določeni družbenik ne sodeluje pri upravljanju, je lahko le dogovor med družbeniki z interno veljavo, ne more pa učinkovati zoper tretje osebe, najmanj v tem smislu, da potem tak družbenik ne bi več odgovarjal za obveznosti družbe v primeru izbrisa.